V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
V marčevskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Osrednja pozornost oddaje je bila namenjena sindromu praznega gnezda - kot pravimo času, ko otroci odidejo od doma. Gostja je poudarila, kako pomembno je, da v času odraščanja otrok ne pozabimo na svoja veselja in živimo tudi druge svoje vloge in ne zgolj starševske. In čeprav nas morda ob odhajanju otrok prevevajo težki občutki, ne pozabimo, da nas Življenje kliče; predvsem pa se zavedajmo, da z odhodom otrok od doma starševska vloga ne izgine, se zgolj preoblikuje.
Po Festivalu duševnega zdravja, ki je bil 18. maja na Gospodarskem razstavišču, smo k pogovoru povabili dr. Zalko Drglin, raziskovalko v Centru za proučevanje in razvoj zdravja NIJZ in strokovnjakinjo ter svetovalko za ob-porodne stiske pri združenju Naravni začetki. Govorili smo o simptomih, ki izkazujejo stres in ostale težave zamajanega duševnega ravnovesja. V ospredje postavili starše, matere ob rojstvu otroka in njihovo soočanje s strahovi, ter spregovorili tudi širše, za vse populacije in v vseh življenjskih obdobjih, o korakih pomoči ob duševnih spremembah. Za več informacij v podporo materinstvu poglejte na spletno stran Pravice porodnice.
Po Festivalu duševnega zdravja, ki je bil 18. maja na Gospodarskem razstavišču, smo k pogovoru povabili dr. Zalko Drglin, raziskovalko v Centru za proučevanje in razvoj zdravja NIJZ in strokovnjakinjo ter svetovalko za ob-porodne stiske pri združenju Naravni začetki. Govorili smo o simptomih, ki izkazujejo stres in ostale težave zamajanega duševnega ravnovesja. V ospredje postavili starše, matere ob rojstvu otroka in njihovo soočanje s strahovi, ter spregovorili tudi širše, za vse populacije in v vseh življenjskih obdobjih, o korakih pomoči ob duševnih spremembah. Za več informacij v podporo materinstvu poglejte na spletno stran Pravice porodnice.
Marca praznujemo starševstvo. Maruša Tomšič je babico, ki je v pogovoru opisala ozadje svojega lepega, a odgovornega dela. Ima svoja ljubkovalna imena za komaj rojene, bolj okroglih lic so knetkoti, ostali pa rozinčniki. Marsikaj se je spremenilo v porodnih sobah, ostaja pa, ob prihodu na svet sleherne deklice ali dečka, radost ter svetost rojstva. Hvaležni smo ji, ker si je vzela čas kljub utrujenosti, saj je po delu - iz porodnišnice- prišla naravnost na radio.
Marca praznujemo starševstvo. Maruša Tomšič je babico, ki je v pogovoru opisala ozadje svojega lepega, a odgovornega dela. Ima svoja ljubkovalna imena za komaj rojene, bolj okroglih lic so knetkoti, ostali pa rozinčniki. Marsikaj se je spremenilo v porodnih sobah, ostaja pa, ob prihodu na svet sleherne deklice ali dečka, radost ter svetost rojstva. Hvaležni smo ji, ker si je vzela čas kljub utrujenosti, saj je po delu - iz porodnišnice- prišla naravnost na radio.
Govorili smo o pomembni vlogi staršev v življenju otrok. Gosta - voditeljski par seminarja Nepopolno starševstvo - Katarina in Klemen Lajevec sta pričevala o tem, kako je preizkušnja z boleznijo petega otroka okrepila njihovo vero.
Govorili smo o pomembni vlogi staršev v življenju otrok. Gosta - voditeljski par seminarja Nepopolno starševstvo - Katarina in Klemen Lajevec sta pričevala o tem, kako je preizkušnja z boleznijo petega otroka okrepila njihovo vero.
V rubriki smo govorili o seminarju Nepopolno starševstvo, ki ga pripravlja Društvo Družina in življenje. Gosta- voditeljski par- Katarina in Klemen Lajevec sta govorila o tem, kako živeti z medgeneracijskimi prenosi ran in travm iz primarne družine.
V rubriki smo govorili o seminarju Nepopolno starševstvo, ki ga pripravlja Društvo Družina in življenje. Gosta- voditeljski par- Katarina in Klemen Lajevec sta govorila o tem, kako živeti z medgeneracijskimi prenosi ran in travm iz primarne družine.
Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.
Od 24. do 26. februarja so sodelavci zavoda Družina in življenje v Veržeju vodili tematski seminar z naslovom (Ne)popolno starševstvo. V času, ki boleha za perfekcionizmom, je to gotovo zelo dobrodošla tematika. Naša gosta sta bila Katarina in Klemen Lajevec, ki sta eden od voditeljskega para.
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Ob vstopu v šolo se najbolj pokaže, da hoče imeti otrok ob sebi oba: očeta in mater. V oddaji ste slišali, kako šolo in šolske obveznosti doživljajo dečki in kako deklice. Za starše so v tem obdobju novih izzivov ključne tri stvari: da so otroku čustveno na razpolago, da so predvidljivi in vztrajni. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...
V Sloveniji imajo žrtve nasilja kar nekaj virov pomoči na voljo. To so med drugim centri za socialno delo, brezplačna pravna in psihološka pomoč in varne nastanitve. O tem je spregovorila naša gostja Petra Strelec, ki je na osnovi osebne izkušnje z nasiljem med štirimi stenami napisala knjigo V postelji s sovražnikom? Izstopi iz kroga nasilja. V pogovoru je sodeloval tudi logoterapevt Martin Lisec.
Morda se tudi vi ubadate z vprašanjem, zakaj se vaša češnja slabše razvija. Če je lani zgodaj odvrgla listje in je letos le malo odgnala in cvetela je temu lahko razlog tudi napad cvetne gnilobe, je v sredini – sadjarski svetovalnici povedal Matjaž Maležič. Prislunite nasvetu, kaj storiti-