Po Festivalu duševnega zdravja, ki je bil 18. maja na Gospodarskem razstavišču, smo k pogovoru povabili dr. Zalko Drglin, raziskovalko v Centru za proučevanje in razvoj zdravja NIJZ in strokovnjakinjo ter svetovalko za ob-porodne stiske pri združenju Naravni začetki. Govorili smo o simptomih, ki izkazujejo stres in ostale težave zamajanega duševnega ravnovesja. V ospredje postavili starše, matere ob rojstvu otroka in njihovo soočanje s strahovi, ter spregovorili tudi širše, za vse populacije in v vseh življenjskih obdobjih, o korakih pomoči ob duševnih spremembah. Za več informacij v podporo materinstvu poglejte na spletno stran Pravice porodnice.
Po Festivalu duševnega zdravja, ki je bil 18. maja na Gospodarskem razstavišču, smo k pogovoru povabili dr. Zalko Drglin, raziskovalko v Centru za proučevanje in razvoj zdravja NIJZ in strokovnjakinjo ter svetovalko za ob-porodne stiske pri združenju Naravni začetki. Govorili smo o simptomih, ki izkazujejo stres in ostale težave zamajanega duševnega ravnovesja. V ospredje postavili starše, matere ob rojstvu otroka in njihovo soočanje s strahovi, ter spregovorili tudi širše, za vse populacije in v vseh življenjskih obdobjih, o korakih pomoči ob duševnih spremembah. Za več informacij v podporo materinstvu poglejte na spletno stran Pravice porodnice.
svetovanjezdravstvovzgojapogovorotrociodnosidružbaizobraževanje
Svetovalnica
Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja?
Svetovalnica
Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja?
Svetovalnica
Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.
Svetovalnica
Dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana je pred nocojšnjim prihodom Miklavža govorila o ozadju obdarovanja in o tem, kaj je pravzaprav otroška sreča.
Svetovalnica
Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.
Svetovalnica
Tokrat smo se ustavili ob stiski, ki jo mnogi nosijo v sebi, pa je na prvi pogled sploh ne opazimo – osamljenosti in hrepenenju po tem, da bi nas nekdo preprosto poslušal. Z nami je bil psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu. Spregovorili smo o pomenu psihosocialnega svetovanja, o ozadju težav, s katerimi ljudje prihajajo po pomoč, ter o tem, zakaj je včasih največ, kar lahko naredimo za bližnjega, prav to, da smo mu blizu in ga slišimo.
Svetovalnica
Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Svetovalnica
Poslušate lahko Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Svetovalnica
Od julija 2025 naprej je E-oskrba ena od pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej je za upravičence brezplačna – stroške krije ZZZS. Obstoječi uporabniki morajo, če želijo ohraniti to pravico ohranijo, na Telekom Slovenije vrniti podpisano pogodbo za prehodno obdobje. Vsi novi uporabniki, ki so starejši od 80 let in živijo doma, morajo vlogo oddati na CSD, in vsi brez ocenjevanja dobijo odločbo, mlajši pa morajo po oddaji vloge še skozi ocenjevalni postopek. CSD šele nato izda odločbo. O tem je v oddaji Svetovalnica spregovoril vodja e- oskrbe na Telekomu mag. Peter Pustatičnik in odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Svetovalnica
Od julija 2025 naprej je E-oskrba ena od pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Torej je za upravičence brezplačna – stroške krije ZZZS. Obstoječi uporabniki morajo, če želijo ohraniti to pravico ohranijo, na Telekom Slovenije vrniti podpisano pogodbo za prehodno obdobje. Vsi novi uporabniki, ki so starejši od 80 let in živijo doma, morajo vlogo oddati na CSD, in vsi brez ocenjevanja dobijo odločbo, mlajši pa morajo po oddaji vloge še skozi ocenjevalni postopek. CSD šele nato izda odločbo. O tem je v oddaji Svetovalnica spregovoril vodja e- oskrbe na Telekomu mag. Peter Pustatičnik in odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Svetovalnica
Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Svetovalnica
Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Svetovalnica
Ob obletnici začetka oddajanja Radia Ognjišče smo v prazničnem jutru gostili nekdanjega sodelavca in soavtorja športne oddaje, Slavka Obrča. Skupaj s prijateljem Draganom Egeličem je med letoma 1994 in 2012 pripravljal in vodil Šport na Radiu Ognjišče, torkovo mozaično oddajo.
Vabljeni k poslušanju spominov na pretekle čase in drobcev radijske zgodovine.
Svetovalnica
Ob obletnici začetka oddajanja Radia Ognjišče smo v prazničnem jutru gostili nekdanjega sodelavca in soavtorja športne oddaje, Slavka Obrča. Skupaj s prijateljem Draganom Egeličem je med letoma 1994 in 2012 pripravljal in vodil Šport na Radiu Ognjišče, torkovo mozaično oddajo.
Vabljeni k poslušanju spominov na pretekle čase in drobcev radijske zgodovine.
Svetovalnica
Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.
Svetovalnica
Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.

Kmetijska oddaja
V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.
Za življenje
Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si
Duhovna misel
Sašo je bil prikupen malček, vendar silno nagajiv. Kljub njegovi otroški prijetnosti pa mu je večkrat hitro zavrela kri. Takrat se je silno razjezil ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Svetovalnica
Pogovor s profesorico dogmatike na Teološki fakulteti Ljubljani dr. Alenko Arko o pravem pomenu praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznujemo 8. decembra. Od kod izvirni greh, zakaj ga ni imela Marija in ne kdo drug in kaj vsebina te dogme pomeni v adventnem času in za vsakdanje krščansko življenje? Kakšno mesto ima v tej dogmi človekova svobodna volja?
Adventna spodbuda
Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.
Zgodbe za otroke
Dragi otroci, starši in vsi ljubitelji lepih zgodb! Kakšno moč ima lahko majhna kamela? Majhno ali veliko? Prisluhnite današnji zgodbi o najmanjši kameli.
Slovencem po svetu in domovini
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil nov nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, ki so bila uspešno zagovarjana v tem letu, od 1. januarja do 31. decembra, napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo ocenjevala naloge z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost v smislu preučevanja oblik ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljše tri s posameznega področja bodo prejele denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Urad bo naloge sprejemal do vključno 20. februarja 2026, rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2026.
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Kulturni utrinki
Založba Družina je izdala pesmarico Spev srca, cerkvene pesmi za mladinski zbor z orglami, ki jih je že sredi pedesetih let 20. stoletja zbral in priredil Lojze Mav. Pesmarico sta uredila Marija Gruškovnjak in Miha Zupanc Kovač. Slednji nam je prepotrebno pesmarico, ki smo jo čakali vrsto let predstavil v pogovoru.
Komentar Zanima.me
Avtor opozarja, da pred volitvami odločamo med vitko državo (manjša vloga države, nižji davki, privatizacija, deregulacija) in obilno socialno državo (široka javna mreža in višji davki), pri čemer se Slovenci zgodovinsko nagibajo k močni socialni državi. Barle izpostavi, da vitka država prinaša večjo učinkovitost in privlačnost za tuje vlagatelje, a zmanjšuje socialno varnost; doslej so bili izvedeni le delni ukrepi, predvsem debirokratizacija in digitalizacija javne uprave v letih 2020–2022, medtem ko so davčne razbremenitve in prodaje državnih deležev odložene. Avtor na koncu bralca vabi, naj pred volitvami preveri svoje stališče (tudi z uporabo umetne inteligence) in izbere program stranke, ki mu najbolj ustreza.