Via positiva

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

VEČ ...|22. 2. 2024
Pod lupo

Digitalizacija omogoča, da imamo skoraj vse na dosegu rok, ali tipkovnice, s tem smo postali tudi sami bolj ranljivi. Zagotavljanje varnosti, ne samo preiskovanje nepridipravov in kaznivih ravnanj, je osnovno delo Bernarde Škrabar Damnjanović, direktorice detektivsko varnostne agencije, ki je doktorska študentka, ljubiteljska slikarka in knjižni molj, zanima jo psihologija, želi razumeti čustva ljudi. V Sloveniji je le približno sto licenciranih detektivov. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 2. 2024
Spletne goljufije

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Spletne goljufije

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

Spletne goljufije

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

VEČ ...|16. 2. 2024
Spletne goljufije

V rubriki Življenje išče pot smo nekaj besed posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu nam bo pojasnil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 1. 2024
Ali nam poznavanje psihologije spletnih prevar lahko pomaga?

V Svetovalnici smo se posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu? Z nami je bil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Ali nam poznavanje psihologije spletnih prevar lahko pomaga?

V Svetovalnici smo se posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu? Z nami je bil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

svetovanjedružba

Svetovalnica

Ali nam poznavanje psihologije spletnih prevar lahko pomaga?

V Svetovalnici smo se posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu? Z nami je bil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

VEČ ...|18. 1. 2024
Ali nam poznavanje psihologije spletnih prevar lahko pomaga?

V Svetovalnici smo se posvetili spletnim goljufijam, ki jih je kljub opozorilom vse več. Po eni strani so pristopi zlikovcev vse bolj prefinjeni, po drugi strani pa pomembno vlogo v ozadju ves čas igra psihologija spletnih prevar. Kako nam njeno poznavanje lahko pomaga pri pravočasnem odkrivanju in ustreznem ravnanju na spletu? Z nami je bil dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Blaž Lesnik

svetovanjedružba

Globine

VEČ ...|13. 6. 2023
Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

duhovnostvzgojasveto pismostara zavezabileamova oslicageštalt pedagogikapsihologija

Globine

Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

VEČ ...|13. 6. 2023
Ali znamo prenesti sporočila svetopisemskih zgodb v današnji čas in življenje?

Tokrat smo sledili svetopisemskemu stavku: »Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih...« Vprašali smo se, ali nas morda tudi danes spremlja potomka Bileamove oslice in ali prav tako kot njen lastnik ne prepoznamo sporočila, ki nam ga posreduje. Svetopisemske zgodbe so nas pospremile v poletje, ko vsakdanje obveznosti za nekaj časa zamenja počitniški oddih. Z nami je bil prof. dr. Stanko Gerjolj

Blaž Lesnik

duhovnostvzgojasveto pismostara zavezabileamova oslicageštalt pedagogikapsihologija

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 5. 2023
Mozaik dneva dne 1. 5.

Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.

Mozaik dneva dne 1. 5.

Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.

infonovicepsihologijazdravje

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 1. 5.

Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.

VEČ ...|1. 5. 2023
Mozaik dneva dne 1. 5.

Letošnje leto je v Sloveniji namenjeno krepitvi duševnega zdravja, saj se že vsak četrti državljan vsaj enkrat v življenju sooči z neko obliko duševne motnje. Naša gostja v nocojšnjem tematskem Mozaiku dneva je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Pred mikrofon jo je povabila Meta Potočnik, govorili pa sta o težavnem dostopu do psihoterapije, o predlogu zakona o ureditvi tega področja ter o kriterijih izbire primerna psihoterapevta.

Radio Ognjišče

infonovicepsihologijazdravje

Za življenje

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Za življenje

V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

VEČ ...|4. 2. 2023
V vrtincu čustvenih zlorab

Tokrat smo vstopili v vrtinec čustvenih zlorab, ki lahko za odnose pomeni pravo razdejanje. Težko ga je prepoznati, saj se pogosto zgodi, da obe strani v njem plešeta svojo vlogo. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V kontaktni oddaji so sodelovali tudi poslušalci s svojimi vprašanji.

Radio Ognjišče

odnosivzgojačustvena zlorabafizično nasiljeotrociduhovnostnotranja rastpsihologija

Svetovalnica

VEČ ...|16. 12. 2022
O čuječnosti

Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.  

O čuječnosti

Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.  

svetovanjepsihologija

Svetovalnica

O čuječnosti

Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.  

VEČ ...|16. 12. 2022
O čuječnosti

Z nami je bila psihologinja Anja Čorič, ki prihaja iz Društva za razvijanje čuječnosti.  

Tanja Dominko

svetovanjepsihologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

odnosipogovorizobraževanjedružba

Ni meje za dobre ideje

Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

VEČ ...|7. 7. 2022
Evropski kongres psihologije

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora. 

Nataša Ličen

odnosipogovorizobraževanjedružba

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2024
Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Micah R. Sadigh: Eksistencialno potovanje

Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.

S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri  Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2024
Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Konec dober, vse dobro

Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.

Šček Izidor

komentardružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2024
Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2024
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2024
Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2024
Častitljivi del dne 19. 4.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 19. 4.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|19. 4. 2024
Sv. Leon IX

»Razkol« je huda beseda. Težka. Zato je ne uporabljamo kar tako za …

Sv. Leon IX

»Razkol« je huda beseda. Težka. Zato je ne uporabljamo kar tako za …

Gregor Čušin

duhovnostspomin