V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo počastili spomin na mučeniško smrt božjega služabnika Danijela Halasa, ki je 16. marca leta 1945 daroval svoje življenje za Kristusa. Med premišljevanjem postaj križevega pota pa smo imeli v mislih molitveni namen papeža Frančiška za marec: molimo za tiste, ki na različnih koncih sveta tvegajo življenje za evangelij, da bi navdihnili Cerkev z lastnim pogumom in misijonarskim poletom. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike. Naš gost je bil salezijanec Franc Šenk, ki je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal tudi nekaj načinov molitve, ki pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 5. postne nedelje in z molitvijo križevega pota, s katerim smo počastili spomin na mučeniško smrt božjega služabnika Danijela Halasa, ki je 16. marca leta 1945 daroval svoje življenje za Kristusa. Med premišljevanjem postaj križevega pota pa smo imeli v mislih molitveni namen papeža Frančiška za marec: molimo za tiste, ki na različnih koncih sveta tvegajo življenje za evangelij, da bi navdihnili Cerkev z lastnim pogumom in misijonarskim poletom. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike. Naš gost je bil salezijanec Franc Šenk, ki je spregovoril o tem, kakšna naj bo molitev z bolnikom ali z umirajočim. Ovrednotil je tudi pomen darovanja trpljenja trpečemu Kristusu ter podal tudi nekaj načinov molitve, ki pomagajo v času bolezni, slabosti in slabega počutja.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.
Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.
Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.
Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.
Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.
Evangeliju je tuj vsak kolektivizem, kajti vsi smo poklicani po imenu; najprej Abraham, nato apostoli in za njimi vsi, ki smo pri krstu dobili ime, obenem pa nam je bil po Božji milosti podarjen neizbrisni pečat popolne individualnosti, za kar je posebej šlo pesniku Prešernu. Umetnost nikoli ni stvar kolektiva, njegova vloga pri umetniški stvaritvi je sicer pomembna, a je lahko le drugotna, v akcidentalijah ter organizacijsko-tehnična. Izvir umetnosti je izključno v skrivnostnem stiku enkratne in neponovljive svobodne osebe, ki se v skriti kamrici srca, kot bi rekel Ivan Cankar, nedoumljivo dotika presežnega.
Komentar je pripravil tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije Milan Knep.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.