Is podcast
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Novembrski dnevi so že popolnoma jesenski, dnevi krajši, manj je sonca, več je padavin, listje je odpadlo, barve v naravi so sive, rjave. Že sam ta opis je lahko za nekoga kot opis depresije, o kateri smo tokrat govorili. Namreč 10. oktobra smo obeležili Dan duševnega zdravja in v eni od okroglih miz so postavili v središče vprašanje: Katero generacijo depresija najbolj ogroža? Govorniki so bili psihiater dr. Jurij Bon, ki dela pa na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, psihiatrinja Alja Plemenitaš Ilješ iz UKC Maribor ter mag. Bogdan Dobnik iz Ozare.
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Na praznik Vseh svetih kristjani se kristjani spominjamo naših pokojnih, za katere verujemo, da so pri Bogu. Zato ta zapovedani praznik imenujemo tudi jesenska velika noč. Naš gost je bil župnik na ljubljanskih Žalah Peter Možina, ki ima s pogrebom in slovesi od umrlih veliko izkušenj.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Pred praznikom Vseh svetnikov se spominjamo tistih, ki so že pred nami odšli v večnost. Verujemo, da naši dragi rajni niso kar izginili v nič, ampak so pri Bogu ali v vicah, kjer potrebujejo našo pomoč na poti k Bogu. Kljub veri pa ob izgubi bližnjega žalujemo in smo žalostni. zato je dobro, da se o svojih občutkih pogovarjamo in si vzamemo čas za žalovanje, pravi p. Ivan Platovnjak, ki je napisal knjigo Preobrazba bolečine.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Severnoameriški Indijanci poznajo pripoved o dveh ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu.
V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.