Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Duhovnik Gabriel Kavčič na portalu Zanima.me razmišlja o tem, da so po vetu državnega sveta poslanci koalicije znova potrdili Zakon o »prostovoljnem končanju življenja«.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Svetovalnica
Enostavna zelenjavna juha, praznične testenine, polpete iz bučk, lepinja, sladko zelje, mesna omaka, malinov jogurtni sladoled, sirup iz malin in ribeza in prosena kaša s suhimi slivami. To so bili poletni recepti sestre Nikoline, šolske sestre sv. Frančiška Kristusa kralja.
Naš gost
V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
Tokrat smo v studiu gostili Jelka Kacina, ki je prehodil zanimivo pot od ministra za informiranje do predstavnika Slovenije pri zvezi NATO. Spregovoril je o demokratičnih spremembah pred 35 leti in več, ki so pripeljale do samostojnosti; o manj znanem dejstvu, da je bil Janša leta 1988 aretiran z zamudo, da je jugoslovanska armada pripravljala vojaški udar, a se je zataknilo in seveda o odločilnih dneh pred osamosvojitvijo in vojni za Slovenijo. Posebno pozornost je namenil zvezi Nato ter njenem pomenu za Evropo in Slovenijo, tudi zadnjemu dogajanju v povezavi z izdatki za obrambo, tudi Rusiji oziroma Putinu, ki se ne bo spremenil. Komentiral je tudi aktualno dogajanje pri nas in demokratične procese, ki so se povsem ustavili.
Slovencem po svetu in domovini
Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.
Pevci zapojte, godci zagodte
Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši.
Prijatelji Radia Ognjišče
Nadaljevali smo s počitniško reportažo 23. radijskih počitnic, ki smo jih pripravili na Sardiniji. Četrti dan smo obiskali eno najlepših sardinskih mest Alghero in v tamkajšnji katedrali imeli sveto mašo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Vsakoletna vroča tema poletja so premestitve duhovnikov: kaj izstopa letos? Zatem se bomo vprašali ali lahko politična stranka organizira mašo za domovino? P. Branko pravi tudi, da je nastopil čas da odpremo temo post-humanizma, kajti sočasno izglasovani zakoni o zaščiti živali in o evtanaziji za ljudi imajo znake konca humanizma. Za konec smo pogledali še na Bližnji vzhod in se vprašali ali so kristjani v Gazi in Izraelu varni.