V pogovoru s p. Barnkom Cestnikom smo se dotaknili več tem povezanih s Cerkvijo in družbo pri nas. Naš gost ugotavlja, da civilni mediji zmorejo in znajo obravnavati le okoli 20 odstotkov Cerkvenih zadev. Tako so denimo dvakrat v zadnjem času izpostavili vprašanje birme pri nas, a jih birma sploh ni zanimala … Prvič, ko so se birmanci fotografirali brez mask in drugič, ko je domači župnik sklenil, da bodo k birmi lahko odšli le nanjo pripravljeni otroci.
Tu so bile zatem še teme novic, ki jih mediji izpostavijo, pa judovsko palestinski konflikt, ki se zdi nerešljiv …
V pogovoru s p. Barnkom Cestnikom smo se dotaknili več tem povezanih s Cerkvijo in družbo pri nas. Naš gost ugotavlja, da civilni mediji zmorejo in znajo obravnavati le okoli 20 odstotkov Cerkvenih zadev. Tako so denimo dvakrat v zadnjem času izpostavili vprašanje birme pri nas, a jih birma sploh ni zanimala … Prvič, ko so se birmanci fotografirali brez mask in drugič, ko je domači župnik sklenil, da bodo k birmi lahko odšli le nanjo pripravljeni otroci.
Tu so bile zatem še teme novic, ki jih mediji izpostavijo, pa judovsko palestinski konflikt, ki se zdi nerešljiv …
V pogovoru s p. Barnkom Cestnikom smo se dotaknili več tem povezanih s Cerkvijo in družbo pri nas. Naš gost ugotavlja, da civilni mediji zmorejo in znajo obravnavati le okoli 20 odstotkov Cerkvenih zadev. Tako so denimo dvakrat v zadnjem času izpostavili vprašanje birme pri nas, a jih birma sploh ni zanimala … Prvič, ko so se birmanci fotografirali brez mask in drugič, ko je domači župnik sklenil, da bodo k birmi lahko odšli le nanjo pripravljeni otroci.
Tu so bile zatem še teme novic, ki jih mediji izpostavijo, pa judovsko palestinski konflikt, ki se zdi nerešljiv …
Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…
Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…
Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…
Z nami je bil duhovnik Branko Cestnik. Med drugim smo izpostavili, da se ukrajinski begunci vse bolj vklapljajo v našo družbo, se učijo slovenščine, iščejo delo. Seveda smo se dotaknili tudi nastajanja nove vlade, kaj lahko kot kristjani pričakujemo od nje in kje naj bomo previdni. P. Cestnik je razmišljal tudi o tem, da bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta poslancem KULa in ostalim, ki so jim volillci pokazali pot iz parlamenta…
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. Predstavil nam svoj pogled na povolilno dogajanje v Sloveniji. Komentiral je tudi aktualne razmere v Ukrajini in ob dnevu Evrope razmišljal o izzivih, pred katerimi je stara celina.
V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.
V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.
V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.
V tokratni oddaji smo z dr. Žigo Turkom govorili o izidih volitev, porazu koalicije KUL in vnovični zgodbi z vponom in zmago stranke, ki je nastala tik pred volitvami. Oddajo so sooblikovali poslušalke in poslušalci.
Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime …
Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime …
Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime …
Gost je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Tokratna oddaja je bila prvenstveno namenjena komentarju parlamentarnih volitev, ki so za nami. Vlada bo nedvomno leva in mandatar bo Robert Golob, ki je populist z leve, nekakšen slovenski Vučič … Omenili smo tudi konec političnih karier nekaterih velikih … (Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Dejan Židan, Jani Moderndorfer …) Dotaknili smo se tudi Ukrajine. Po mescu dni z begunci na Frankolovem, se je kar nabralo zadev, o katerih je spregovoril p. Cestnik. Za konec oddaje pa smo spregovorili še o prazniku, ki nas najbolj deli: 27. april dan upora … Pri njemu nič ne drži ne datum, ne ime …
V sredini aprila se končuje šestmesečna javna razprava, ki jo organizira organizacija Srebrna nit na temo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V oddaji smo s strokovnjaki iz področja prava in zdravstva spregovorili ali je zakon sploh primeren za sprejem. O predlogu zakona so spregovorili: doktor pravnih znanosti, akademik in zaslužni profesor Janez Kranjc, predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.
V sredini aprila se končuje šestmesečna javna razprava, ki jo organizira organizacija Srebrna nit na temo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V oddaji smo s strokovnjaki iz področja prava in zdravstva spregovorili ali je zakon sploh primeren za sprejem. O predlogu zakona so spregovorili: doktor pravnih znanosti, akademik in zaslužni profesor Janez Kranjc, predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.
V sredini aprila se končuje šestmesečna javna razprava, ki jo organizira organizacija Srebrna nit na temo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V oddaji smo s strokovnjaki iz področja prava in zdravstva spregovorili ali je zakon sploh primeren za sprejem. O predlogu zakona so spregovorili: doktor pravnih znanosti, akademik in zaslužni profesor Janez Kranjc, predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.
V sredini aprila se končuje šestmesečna javna razprava, ki jo organizira organizacija Srebrna nit na temo predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V oddaji smo s strokovnjaki iz področja prava in zdravstva spregovorili ali je zakon sploh primeren za sprejem. O predlogu zakona so spregovorili: doktor pravnih znanosti, akademik in zaslužni profesor Janez Kranjc, predsednik Slovenske medicinske akademije prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Radko Komadina in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Švab.
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.
Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.
Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.
Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.
Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.
Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.
Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.
Z ustavnim sodnikom prof. ddr. Klemenom Jakličem smo se pogovarjali o človekovih pravicah v času vojne, kot smo ji priča v Ukrajini, pa tudi o njegovih ločenih mnenjih na Ustavnem sodišču. Tako smo v ospredje postavili odločitev v zadevi Kočevski proces, ko je po skoraj petih letih od vložene pritožbe odločilo s 5:2 v škodo pritožnice.
Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!
Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!
Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!
Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Dotaknili smo se afere iskanja diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše, problema zakonitosti sodnika, ideologije na sodišču, ter se ustavili ob primeru Balkanski bojevnik in pri odločitvi ustavnih sodnikov glede kreditov v švicarskih frankih ter odločitvi v primeru t.i. kočevskega procesa.
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Dotaknili smo se afere iskanja diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše, problema zakonitosti sodnika, ideologije na sodišču, ter se ustavili ob primeru Balkanski bojevnik in pri odločitvi ustavnih sodnikov glede kreditov v švicarskih frankih ter odločitvi v primeru t.i. kočevskega procesa.
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Dotaknili smo se afere iskanja diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše, problema zakonitosti sodnika, ideologije na sodišču, ter se ustavili ob primeru Balkanski bojevnik in pri odločitvi ustavnih sodnikov glede kreditov v švicarskih frankih ter odločitvi v primeru t.i. kočevskega procesa.
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Dotaknili smo se afere iskanja diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše, problema zakonitosti sodnika, ideologije na sodišču, ter se ustavili ob primeru Balkanski bojevnik in pri odločitvi ustavnih sodnikov glede kreditov v švicarskih frankih ter odločitvi v primeru t.i. kočevskega procesa.
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Olimpijske igre Kitajska Rusija Tajvan Indija Ukrajina nova svetovna ureditev volitve mediji
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Olimpijske igre Kitajska Rusija Tajvan Indija Ukrajina nova svetovna ureditev volitve mediji
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Zanimalo nas je, kako ocenjuje trenja v družbi na račun aktualne vlade, kako sindikalne pritiske za višje plače in kako je pred slovenskim kulturnim praznikom ocenil slovensko kulturo.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Zanimalo nas je, kako ocenjuje trenja v družbi na račun aktualne vlade, kako sindikalne pritiske za višje plače in kako je pred slovenskim kulturnim praznikom ocenil slovensko kulturo.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Zanimalo nas je, kako ocenjuje trenja v družbi na račun aktualne vlade, kako sindikalne pritiske za višje plače in kako je pred slovenskim kulturnim praznikom ocenil slovensko kulturo.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Zanimalo nas je, kako ocenjuje trenja v družbi na račun aktualne vlade, kako sindikalne pritiske za višje plače in kako je pred slovenskim kulturnim praznikom ocenil slovensko kulturo.
V tokratni oddaji smo z našim rednim gostom zgodovinarjem dr. Stanetom Grando odprli mnoge politične in družbene polemike in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
V tokratni oddaji smo z našim rednim gostom zgodovinarjem dr. Stanetom Grando odprli mnoge politične in družbene polemike in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
V tokratni oddaji smo z našim rednim gostom zgodovinarjem dr. Stanetom Grando odprli mnoge politične in družbene polemike in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
V tokratni oddaji smo z našim rednim gostom zgodovinarjem dr. Stanetom Grando odprli mnoge politične in družbene polemike in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.
Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.
Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.
Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.
30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
30-letnica sprejetja Ustave Republike Slovenije je bila osrednja tema oddaje, v kateri je bil naš gost ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Bi ustava potrebovala kakšne spremembe, kako je z njenim izvajanem v praksi in zakaj bi jo moral imeti doma vsak Slovenec in Slovenka? To so zgolj nekatera vprašanja, ki smo bomo zastavili našemu gostu.
Druga oddaja Spoznanje več, predsodek manj v novem letu je bila namenjena tako predvolilnemu dogajanju v Sloveniji kot tudi aktualnim razmeram na mednarodnem političnem parketu, kjer trenutno še posebej izstopata kaos v Kazahstanu in ukrajinsko vprašanje. Naš gost je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver.
Druga oddaja Spoznanje več, predsodek manj v novem letu je bila namenjena tako predvolilnemu dogajanju v Sloveniji kot tudi aktualnim razmeram na mednarodnem političnem parketu, kjer trenutno še posebej izstopata kaos v Kazahstanu in ukrajinsko vprašanje. Naš gost je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver.
Druga oddaja Spoznanje več, predsodek manj v novem letu je bila namenjena tako predvolilnemu dogajanju v Sloveniji kot tudi aktualnim razmeram na mednarodnem političnem parketu, kjer trenutno še posebej izstopata kaos v Kazahstanu in ukrajinsko vprašanje. Naš gost je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver.
Druga oddaja Spoznanje več, predsodek manj v novem letu je bila namenjena tako predvolilnemu dogajanju v Sloveniji kot tudi aktualnim razmeram na mednarodnem političnem parketu, kjer trenutno še posebej izstopata kaos v Kazahstanu in ukrajinsko vprašanje. Naš gost je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver.
V prvi letošnji oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, upokojenega profesorja Teološke fakultete. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah.
V prvi letošnji oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, upokojenega profesorja Teološke fakultete. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah.
V prvi letošnji oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, upokojenega profesorja Teološke fakultete. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah.
V prvi letošnji oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, upokojenega profesorja Teološke fakultete. Spregovoril je o aktualnih političnih zadevah.
V oddaji spoznanje več predsodek manj je bil gost župnik na Polici pri Grosuplju dr. Jože Plut. V oddaji smo potegnili črto pod leto 2021. Začeli smo z dobro zgodbo leta, ki mineva. Res je da je leto 2021 v veliki večini zaznamoval korona virus, ampak kljub temu je leto, ki se poslavlja prineslo še mnogo drugih, tudi lepih stvari. Sicer pa smo v praznično zelo bogatih dneh. Božič je za nami, praznik Dan samostojnosti in enotnosti, sveti Štefan z blagoslovom konj ... o tem nam je spregovoril tudi dr. Plut. Razmišljali smo tudi o tem, da že nekaj let spremljamo izrivanje krščanskih vsebin iz teh praznikov. Lahko bi rekli, da na nek način doživljamo božič brez božiča … Veliko luči, pravljičnih bitij, božički, jelenček Rudolf, Coca Cola … in kje je Jezus? Kje so jaslice, kje polnočnica?
V oddaji spoznanje več predsodek manj je bil gost župnik na Polici pri Grosuplju dr. Jože Plut. V oddaji smo potegnili črto pod leto 2021. Začeli smo z dobro zgodbo leta, ki mineva. Res je da je leto 2021 v veliki večini zaznamoval korona virus, ampak kljub temu je leto, ki se poslavlja prineslo še mnogo drugih, tudi lepih stvari. Sicer pa smo v praznično zelo bogatih dneh. Božič je za nami, praznik Dan samostojnosti in enotnosti, sveti Štefan z blagoslovom konj ... o tem nam je spregovoril tudi dr. Plut. Razmišljali smo tudi o tem, da že nekaj let spremljamo izrivanje krščanskih vsebin iz teh praznikov. Lahko bi rekli, da na nek način doživljamo božič brez božiča … Veliko luči, pravljičnih bitij, božički, jelenček Rudolf, Coca Cola … in kje je Jezus? Kje so jaslice, kje polnočnica?
V oddaji spoznanje več predsodek manj je bil gost župnik na Polici pri Grosuplju dr. Jože Plut. V oddaji smo potegnili črto pod leto 2021. Začeli smo z dobro zgodbo leta, ki mineva. Res je da je leto 2021 v veliki večini zaznamoval korona virus, ampak kljub temu je leto, ki se poslavlja prineslo še mnogo drugih, tudi lepih stvari. Sicer pa smo v praznično zelo bogatih dneh. Božič je za nami, praznik Dan samostojnosti in enotnosti, sveti Štefan z blagoslovom konj ... o tem nam je spregovoril tudi dr. Plut. Razmišljali smo tudi o tem, da že nekaj let spremljamo izrivanje krščanskih vsebin iz teh praznikov. Lahko bi rekli, da na nek način doživljamo božič brez božiča … Veliko luči, pravljičnih bitij, božički, jelenček Rudolf, Coca Cola … in kje je Jezus? Kje so jaslice, kje polnočnica?
V oddaji spoznanje več predsodek manj je bil gost župnik na Polici pri Grosuplju dr. Jože Plut. V oddaji smo potegnili črto pod leto 2021. Začeli smo z dobro zgodbo leta, ki mineva. Res je da je leto 2021 v veliki večini zaznamoval korona virus, ampak kljub temu je leto, ki se poslavlja prineslo še mnogo drugih, tudi lepih stvari. Sicer pa smo v praznično zelo bogatih dneh. Božič je za nami, praznik Dan samostojnosti in enotnosti, sveti Štefan z blagoslovom konj ... o tem nam je spregovoril tudi dr. Plut. Razmišljali smo tudi o tem, da že nekaj let spremljamo izrivanje krščanskih vsebin iz teh praznikov. Lahko bi rekli, da na nek način doživljamo božič brez božiča … Veliko luči, pravljičnih bitij, božički, jelenček Rudolf, Coca Cola … in kje je Jezus? Kje so jaslice, kje polnočnica?
Tokrat smo se pogovarjali z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem. Zanimalo nas je ali imata diplomo in primerno izobrazbo za mesto vrhovnega sodnika, kako gledata na minulo leto, kako ocenjujeta odločitve ustavnih sodnikov glede koronskih zadev, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred nami.
Tokrat smo se pogovarjali z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem. Zanimalo nas je ali imata diplomo in primerno izobrazbo za mesto vrhovnega sodnika, kako gledata na minulo leto, kako ocenjujeta odločitve ustavnih sodnikov glede koronskih zadev, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred nami.
Tokrat smo se pogovarjali z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem. Zanimalo nas je ali imata diplomo in primerno izobrazbo za mesto vrhovnega sodnika, kako gledata na minulo leto, kako ocenjujeta odločitve ustavnih sodnikov glede koronskih zadev, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred nami.
Tokrat smo se pogovarjali z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem. Zanimalo nas je ali imata diplomo in primerno izobrazbo za mesto vrhovnega sodnika, kako gledata na minulo leto, kako ocenjujeta odločitve ustavnih sodnikov glede koronskih zadev, pogledali pa smo tudi v leto, ki je pred nami.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
koronavirus cepljenje volitve afera Patria 30 let ustave ustavno sodišče sodna veja oblasti migracije nezakoniti prehodi meje politika
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
koronavirus cepljenje volitve afera Patria 30 let ustave ustavno sodišče sodna veja oblasti migracije nezakoniti prehodi meje politika
Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.
Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.
Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.
Naš gost je bil dr. Žiga Turk. Komentirali smo slovensko vodenje Sveta Evropske unije in drugo delo vlade. Spraševali smo se o vzrokih za manjšanje številčnosti prostestov v prestolnici in odločitvi ustavnega sodišča, da je pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo.
Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa.
Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa.
Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa.
Naš dolgoletni gost dr. Stane Granda je ob 27. rojstnem dnevu Radia Ognjišče komentiral vlogo le-tega v medijskem prostoru. Dotaknil se je tudi delovanja nacionalne televizije in njenega informativnega programa.
V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...
V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...
V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...
V oddaji je bil naš gost mag. Branko Cestnik. Med drugim smo se vprašali, ali vendarle prihaja do nekakšnega poenotenja slovenske družbe v boju zoper koronavirus. Prav tako smo se spraševali o stanju na Poljskem, zakaj je ta dežela posebna in zakaj Evrope brez nje. Pa še o minulem podnebnem vrhu v Glasgowu, kjer smo doživeli blišč besed in bedo dejanj ...
Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča.
Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča.
Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča.
Gostili smo ustavnega sodnika Klemena Jakliča in ga vprašali o pomembnosti dela ustavnega sodišča in tudi o kritikah, ki letijo na to ustanovo. Za komentar zadnjega dogajanja na ustavnem sodišču pa smo prosili tudi nekdanjega sodnika v tej ustanovi dr. Boštjana M. Zupančiča.
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Politični analitik in profesor Aleš Maver je razmišljal o govoru Milana Kučana v Šentjanžu 30. oktobra in se vprašal, kako nas zadnji šef nekdanje partije uči demokracije. Zatem smo se dotaknili izjave nekaterih članov SAZU o avtoritarnem vodenju države s strani aktualne vlade. Za konec pa je dr. Maver razmišljal še o prepovedi svete maše za pokopane domobrance na Orlah s strani ljubljanske mestne oblasi.
Naš gost je bil prof. Ivan Štuhec. Med drugim smo govorili o prazniku Vseh svetih in vernih rajnih iz vidika Cerkve. Omenjena praznika ne častita mrtvih ampak prinašata sporočilo upanja in veselja. Prav tako smo govorili o začetku sinode, ki jo je sklical papež Frančišek. Kaj lahko pričakujemo od nje in kako nas je njen začetek malo presenetil.
Naš gost je bil prof. Ivan Štuhec. Med drugim smo govorili o prazniku Vseh svetih in vernih rajnih iz vidika Cerkve. Omenjena praznika ne častita mrtvih ampak prinašata sporočilo upanja in veselja. Prav tako smo govorili o začetku sinode, ki jo je sklical papež Frančišek. Kaj lahko pričakujemo od nje in kako nas je njen začetek malo presenetil.
Naš gost je bil prof. Ivan Štuhec. Med drugim smo govorili o prazniku Vseh svetih in vernih rajnih iz vidika Cerkve. Omenjena praznika ne častita mrtvih ampak prinašata sporočilo upanja in veselja. Prav tako smo govorili o začetku sinode, ki jo je sklical papež Frančišek. Kaj lahko pričakujemo od nje in kako nas je njen začetek malo presenetil.
Naš gost je bil prof. Ivan Štuhec. Med drugim smo govorili o prazniku Vseh svetih in vernih rajnih iz vidika Cerkve. Omenjena praznika ne častita mrtvih ampak prinašata sporočilo upanja in veselja. Prav tako smo govorili o začetku sinode, ki jo je sklical papež Frančišek. Kaj lahko pričakujemo od nje in kako nas je njen začetek malo presenetil.
V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.
V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.
V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.
V oddaji smo gostili p. Branka Cestnika. Govorili smo o domovini, suverenosti, domoljubju … Ker letos obhajamo 30-letnico osamosvojitvenih dogodkov, je pogovor o teh temah nujen in potreben.
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
predsedovanje Slovenije Svetu EU Afganistan Kitajska zveza NATO ZDA pogoj PCT proticepilci nasilni protesti medijska svoboda ustavno sodišče
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
predsedovanje Slovenije Svetu EU Afganistan Kitajska zveza NATO ZDA pogoj PCT proticepilci nasilni protesti medijska svoboda ustavno sodišče
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
O aktualnem dogajanju je v oddaji govoril profesor in publicist dr. Žiga Turk. Naš gost s svojim kritičnim umom Sloveniji večkrat nastavi ogledalo tudi na svojem Twitter profilu. Zanimal nas je njegov pogled na proteste, ki se bohotijo v Sloveniji in po svetu zaradi nezadovoljstva z epidemijo, dotaknili pa smo se tudi povezovanja opozicije, katere cilj ostaja boj proti predsedniku vlade Janezu Janši.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o PCT pogoju in obisku cerkve; o učiteljih, ali še nosijo baklo razuma in napredka, ko pa jih je kar nekaj med zanikovalci virusa; in tudi o dvojnih protestnikih: k petkovim so se pridružili še sredini, kaj jih druži in kaj razlikuje.
Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
politika svpm ustavno sodišče koronavirus epidemija človekove pravice info
Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Gostili smo ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Vprašali smo ga, kaj govori o varovanju zdravja Ustava RS in kako lahko to apliciramo na epidemijo ter kako je s spoštovanjem človekovih pravic v času epidemije in testom sorazmernosti pri odločanju o ukrepih. Spomnil je na svoje delno odklonilo ločeno mnenje na »Odlok o začasni prepovedi gibanja in zbiranja (COVID-19)«. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
politika svpm ustavno sodišče koronavirus epidemija človekove pravice info
Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.
Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.
Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.
Gost oddaje je bil politični analitik prof. dr. Aleš Maver, s katerim smo govorili o aktualnih dogajanjih doma in v tujini. Med drugim o aktualnostih povezanih s cepljenjem proti covidu, pa volitvah v Nemčiji in papeževem obisku na Madžarskem in Slovaškem.
Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.
Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.
Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.
Dr. Janez Juhant je bil z nami v tokratni oddaji. Med drugim smo govorili o cepljenju proti covidu, odstavitvi direktorice RTV Slovenija in zasedbi studia javne televizije s strani proticepilcev.
V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.
V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.
V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.
V tokratni oddaji smo gostili našega rednega gosta Staneta Grando, ki je komentiral stanje politike v Sloveniji, nekatere nerešene poboje v Kočevskem rogu in odnos Slovencev do cepljenja proti koronavirusu.
V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:
V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:
V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:
V tokratni oddaji je naš gost pater klaretinec Branko Cestnik komentiral aktualno družbeno politično dogajanje doma in v svetu. Glavne teme pogovora so tako bile:
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
politika nadškof Stanislav Zore Marjan Šarec demokracija pandemija olimpijske igre PCT potrdila Afganistan
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
politika nadškof Stanislav Zore Marjan Šarec demokracija pandemija olimpijske igre PCT potrdila Afganistan
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
Z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem smo spregovorili o vladavini prava tudi zato, ker je to ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Ali se Slovenijo res lahko postavi ob bok Madžarski in Poljski, je zgolj eno od vprašanj, ki smo ga zastavili gostoma.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil z nami dr. Žiga Turk. Poletno zatišje v politiki, jesenska vročica in napadi. Pa tudi bruseljsko videnje dogajanja pri nas ...
Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).
Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).
Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).
Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).
V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.
V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.
V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.
V oddaji smo gostili ustavnega sodnika Klemena Jakliča. V luči 30-letnice Slovenije je spregovoril o šestih resnicah o slovenski državi.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami publicist in urednik prof. Aleš Maver. Tema pogovora je bilo aktualno politično dogajanje pri nas povezano z začetkom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Prav tako smo se dotaknili 30. obletnice Brionske deklaracije in stanja v Belorusiji po uvedbi sankcij Europske Unije.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost duhovnik, filozof in publicist prof. dr. Ivan Štuhec. V pogovoru smo analizirali dogodke, ki zaznamujejo družbeno življenje pri nas, začeli smo z državno proslavo ob 30 letnici samostojnosti. Kako jo naš gost ocenjuje?Vprašali smo ga tudi kako ocenjuje začetek slovenskega predsedovanja svetu EU.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost duhovnik, filozof in publicist prof. dr. Ivan Štuhec. V pogovoru smo analizirali dogodke, ki zaznamujejo družbeno življenje pri nas, začeli smo z državno proslavo ob 30 letnici samostojnosti. Kako jo naš gost ocenjuje?Vprašali smo ga tudi kako ocenjuje začetek slovenskega predsedovanja svetu EU.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost duhovnik, filozof in publicist prof. dr. Ivan Štuhec. V pogovoru smo analizirali dogodke, ki zaznamujejo družbeno življenje pri nas, začeli smo z državno proslavo ob 30 letnici samostojnosti. Kako jo naš gost ocenjuje?Vprašali smo ga tudi kako ocenjuje začetek slovenskega predsedovanja svetu EU.
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost duhovnik, filozof in publicist prof. dr. Ivan Štuhec. V pogovoru smo analizirali dogodke, ki zaznamujejo družbeno življenje pri nas, začeli smo z državno proslavo ob 30 letnici samostojnosti. Kako jo naš gost ocenjuje?Vprašali smo ga tudi kako ocenjuje začetek slovenskega predsedovanja svetu EU.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
V oddaji najprej dobra novica: o veliko mašah za domovino v teh dneh. Druga tema pogovora je bila praznovanje 30. letnice samostojnosti. Kaj je čudovitega na našem narodu? To, da je kot Marija, skromna in ponižna, a venčana z zmago, ki smo jo dosegli pred 30 leti. V oddaji pa še o pogledu na naslednjih 30 let. Ne smemo se izgubiti v napovedujoči se mešanci vsega in vsakogar, jezik in kultura sta bistvena.
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
samoodločba ustavno sodišče politika demokracija Evropska unija Zahodni Balkan Kitajska Rusija
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
samoodločba ustavno sodišče politika demokracija Evropska unija Zahodni Balkan Kitajska Rusija
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
pogovor ustavno sodišče vrhovno sodišče politika Slovenija 30 let
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.
pogovor ustavno sodišče vrhovno sodišče politika Slovenija 30 let
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Dotaknili smo se aktualne politične situacije v Sloveniji, protestnega gibanja, vneme opozicije, ki se ji mudi na volitve, pa bližajočega se predsedovanja Svetu Evropske unije ter odločitvi Ustavnega sodišča o ustavnosti vladnih protikoronskih ukrepov.
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Dogodki
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Svetovalnica
Naša gostja je bila predsednica Lekarniške zbornice SLovenije Darja Potočnik Benčič, govorili pa smo o vlogi lekarn, svetovanja, ki ga nudijo zaposleni, in primerne rabe zdravil. Hkrati pa nismo mogli mimo vse bolj pogostih težav z alergijami, kako jih prepoznati, pa tudi kako ravnati ob odrgninah in pikih žuželk.
Glasbeni medgeneracijski večer
V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.
Sol in luč
Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.
Zgodbe za otroke
V šmarnicah poslušamo zgodbe otrok iz misijonov. Današnjo pa nam je zaupala Ljubenka, ki je iz Makedonije prišla v Slovenijo. Ko je spoznala, da je v njenem imenu skrita Božja ljubezen, so izginili vsi strahovi.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Od slike do besede
Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.
Za sožitje
Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sol in luč
Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.