Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

Radio Ognjišče

družbamladipapežvzgoja

21. 12. 2021
Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|21. 12. 2021
Vzgoja: Slavi Snoj, Andreja Keršmanc in Janez Snoj

Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja. 

Radio Ognjišče

družbamladipapežvzgoja

Srečanja

VEČ ... |
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

VEČ ...|21. 10. 2025
Spremljanje bolnika v zadnjem obdobju življenja - ostanejo samo odnosi

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Marjana Debevec

duhovnostumiranjeodnosipaliativna oskrbaHospic

Srečanja

VEČ ... |
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

VEČ ...|16. 9. 2025
Odprli smo vrata v svet gluhih

Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe. 

Meta Potočnik

Svetovni dan gluhihznakovni jezikkomunikacija

Srečanja

VEČ ... |
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

VEČ ...|19. 8. 2025
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

VEČ ... |
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

VEČ ...|15. 7. 2025
Zakaj v Zambiji čas teče počasneje, a vse naredijo ob pravem času?

V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec. 

S. Meta Potočnik

Zambija 2025Nangomamedicinska odprava

Srečanja

VEČ ... |
Si upaš vstopiti v dialog z mnenjskim nasprotnikom?

Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.

Si upaš vstopiti v dialog z mnenjskim nasprotnikom?

Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.

dialogpolitikasocialna akademija

Srečanja

Si upaš vstopiti v dialog z mnenjskim nasprotnikom?

Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.

VEČ ...|17. 6. 2025
Si upaš vstopiti v dialog z mnenjskim nasprotnikom?

Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.

Marjana Debevec

dialogpolitikasocialna akademija

Srečanja

VEČ ... |
Pot iz brezna steklenice

Pot iz brezna  - Pomoč pri odvisnosti

Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna. 

Pot iz brezna steklenice

Pot iz brezna  - Pomoč pri odvisnosti

Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna. 

alkoholizemodvisnostzdravljenje

Srečanja

Pot iz brezna steklenice

Pot iz brezna  - Pomoč pri odvisnosti

Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna. 

VEČ ...|20. 5. 2025
Pot iz brezna steklenice

Pot iz brezna  - Pomoč pri odvisnosti

Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna. 

s. Meta Potočnik

alkoholizemodvisnostzdravljenje

Srečanja

VEČ ... |
Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

spontani splavžalovanjesmrtNemo žalovanjeAndreja Rustja

Srečanja

Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

VEČ ...|15. 4. 2025
Nemo žalovanje po spontanem splavu

Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Marjana Debevec

spontani splavžalovanjesmrtNemo žalovanjeAndreja Rustja

Srečanja

VEČ ... |
Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

cerebralna paralizasamostojno življenjezaposlitev

Srečanja

Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

VEČ ...|18. 3. 2025
Pogum in veselje do življenja prevajalke Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

s. Meta Potočnik

cerebralna paralizasamostojno življenjezaposlitev

Srečanja
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
s. Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek: ... in življenje je bilo luč ljudi

Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«

Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.

 

Luka Gojkošek

komentardružbaduhovnostzdravstvo

Pogovor o

VEČ ... |
Občine in demokracija

Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.

Občine in demokracija

Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Za življenje

VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ... |
Pridiganje in služenje

Že leta 1857 je Anthony Trallope v listu Barechester Towers zapisal: »Najbrž ni večje težave, ki tare ljudi v civiliziranih in svobodnih ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pridiganje in služenje

Že leta 1857 je Anthony Trallope v listu Barechester Towers zapisal: »Najbrž ni večje težave, ki tare ljudi v civiliziranih in svobodnih ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Razstava slik Jurija Selana

V Zavodu sv. Stanislava je že na ogled slikarska razstava z naslovom SLIKE akademskega slikarja, profesorja na Pedagoški fakulteti dr. Jurija Selana, ki je tudi nekdanji dijak Škofijske klasične gimnazije. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. novembra, ob 18.00 v dvorani Matija Tomca. Razstavo so postavili ob godu sv. Stanislava in 120-letnici Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostJurij Selan

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Ajdov kruh

Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode,  očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Robert Božič

naravakmetijstvohranavrtkrompir