V tokratni oddaji je bila naša sogovornica predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Spregovorili smo o tem, kako biti sočutna opora žalujočim, dotaknili smo se tudi posebnosti otroškega in moškega žalovanja. 

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

V nedeljo smo obhajali praznik Žalostne matere božje in prvi Dan žalujočih. Zato vas tokrat povabili prostovoljko Slovenskega društva hospic Marjetico Stojanovič Verdinek,. Pred leti v prometni nesreči izgubila moža in sina, sama pa je bila močno poškodovana. A danes živi in kipi od upanja in modrosti, ki sije iz njenih besed in oči. Kako ji je to uspelo? 

Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.

15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato  smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje? 

Sogovornica avgustovskega Nedeljskega klepeta je bila Metka Klevišar, ki bo v septembru praznovala okrogli jubilej; 80 let. V tokratnem Klepetu smo tako poskusili narediti kratek oris njenih življenjskih izkušenj ter obudili nekaj spominov. 

Z vodjo hiše Ljubhospic Tatjano Fink smo v julijskem Nedeljskem klepetu govorili o prostvoljcih, kI v hiši Ljubhospic spremljajo umirajoče.

Jon Kanjir deli ganljivo zgodbo o pomenu spoštovanja želja umirajočih ter poudarja vlogo prisotnosti in podpore v palijativni oskrbi. Izpostavlja, da je ključno ustvarjanje smiselnih trenutkov med oskrbo ter spoštovanje želja umirajočih za dostojno slovo in olajšanje procesa žalovanja. Prostovoljstvo pri Hospicu kot način ustvarjanja povezanih skupnosti in izboljšanja kakovosti življenja v vseh fazah. Spodbuja k prostovoljnim dejavnostim in deljenju talentov za bolj srečno življenje in preprečevanje osamljenosti.