Srečanja

VEČ ...|19. 8. 2025
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

drogealkoholskupnost Srečanje

Srečanja

Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

VEČ ...|19. 8. 2025
Alkohol, droge - izhod?

Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

drogealkoholskupnost Srečanje

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 6. 2025
Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

Zavod Varna potalkoholnedovoljene droge

Življenje išče pot

Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

VEČ ...|25. 6. 2025
Prepovedane droge med vožnjo

Poleti je nevarnosti za prometne nesreče še več, saj je na cestah ogromno prometa. Vedno več je tudi uporabe prepovedanih drog med vožnjo. Zdravniška zbornica Slovenije  s predsednico Bojano Beovič in Zavod Varna pot s predsednikom Robertom Štabo sta zato organizirala posvet Alkohol in volan. 

s. Meta Potočnik

Zavod Varna potalkoholnedovoljene droge

Kolokvij

VEČ ...|7. 6. 2024
Matejeva zgodba

Z nami je svojo zgodbo o odvisnosti od marihuane delil Matej Skubic. Šest let je bil uporabnik marihuane, ki je bila povod za eksperimentiranje z drugimi drogami. V stanju zadetosti je krhal odnose z družino, ki se jih trudi popraviti še danes. Treznost ohranja tudi s pomočjo kolesarjenja, ki mu pomaga zbistriti glavo.

Matejeva zgodba

Z nami je svojo zgodbo o odvisnosti od marihuane delil Matej Skubic. Šest let je bil uporabnik marihuane, ki je bila povod za eksperimentiranje z drugimi drogami. V stanju zadetosti je krhal odnose z družino, ki se jih trudi popraviti še danes. Treznost ohranja tudi s pomočjo kolesarjenja, ki mu pomaga zbistriti glavo.

marihuanamladidroge

Kolokvij

Matejeva zgodba

Z nami je svojo zgodbo o odvisnosti od marihuane delil Matej Skubic. Šest let je bil uporabnik marihuane, ki je bila povod za eksperimentiranje z drugimi drogami. V stanju zadetosti je krhal odnose z družino, ki se jih trudi popraviti še danes. Treznost ohranja tudi s pomočjo kolesarjenja, ki mu pomaga zbistriti glavo.

VEČ ...|7. 6. 2024
Matejeva zgodba

Z nami je svojo zgodbo o odvisnosti od marihuane delil Matej Skubic. Šest let je bil uporabnik marihuane, ki je bila povod za eksperimentiranje z drugimi drogami. V stanju zadetosti je krhal odnose z družino, ki se jih trudi popraviti še danes. Treznost ohranja tudi s pomočjo kolesarjenja, ki mu pomaga zbistriti glavo.

Maja Morela

marihuanamladidroge

Svetovalnica

VEČ ...|22. 7. 2022
Pasti poletja za mlade

V tokratni oddaji je bil z nami vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec, govorili pa smo o pasteh poletja za mlade. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

Pasti poletja za mlade

V tokratni oddaji je bil z nami vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec, govorili pa smo o pasteh poletja za mlade. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

svetovanjealkoholdroge

Svetovalnica

Pasti poletja za mlade

V tokratni oddaji je bil z nami vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec, govorili pa smo o pasteh poletja za mlade. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

VEČ ...|22. 7. 2022
Pasti poletja za mlade

V tokratni oddaji je bil z nami vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec, govorili pa smo o pasteh poletja za mlade. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

Tanja Dominko

svetovanjealkoholdroge

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2022
DrogArt

Gostili smo Marka Verdenika iz DrogArta, ki je podal nekaj napotkov, kako varneje vstopati v svet zabave, druženja, kjer so lahko prisotne droge. 

DrogArt

Gostili smo Marka Verdenika iz DrogArta, ki je podal nekaj napotkov, kako varneje vstopati v svet zabave, druženja, kjer so lahko prisotne droge. 

svetovanjedrogepreventivamladizabava

Svetovalnica

DrogArt

Gostili smo Marka Verdenika iz DrogArta, ki je podal nekaj napotkov, kako varneje vstopati v svet zabave, druženja, kjer so lahko prisotne droge. 

VEČ ...|3. 6. 2022
DrogArt

Gostili smo Marka Verdenika iz DrogArta, ki je podal nekaj napotkov, kako varneje vstopati v svet zabave, druženja, kjer so lahko prisotne droge. 

Nataša Ličen

svetovanjedrogepreventivamladizabava

Iz Betanije

VEČ ...|22. 11. 2021
O zasvojenosti - kako do pomoči?

Vodja programa v skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič je spregovoril o tem, komu nudijo pomoč in kako poteka sprejem v njihovo skupnost.

O zasvojenosti - kako do pomoči?

Vodja programa v skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič je spregovoril o tem, komu nudijo pomoč in kako poteka sprejem v njihovo skupnost.

odvisnostdrogezasvojenostdružbakaritasSrečanjekomuna

Iz Betanije

O zasvojenosti - kako do pomoči?

Vodja programa v skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič je spregovoril o tem, komu nudijo pomoč in kako poteka sprejem v njihovo skupnost.

VEČ ...|22. 11. 2021
O zasvojenosti - kako do pomoči?

Vodja programa v skupnosti Srečanje Zvonko Horvat Žnidaršič je spregovoril o tem, komu nudijo pomoč in kako poteka sprejem v njihovo skupnost.

Blaž Lesnik

odvisnostdrogezasvojenostdružbakaritasSrečanjekomuna

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Svetovalnica

VEČ ...|3. 11. 2025
V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

V povprečju odvržemo vsak teden v smeti za 5 evrov užitne hrane

Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja. 

Radio Ognjišče

zavržena hranavzgoja v družinipremišljeno nakupovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Pogovor z Inovativnim mladim kmetom 2025 - Alešem Čadežem

Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Duhovna misel

VEČ ...|3. 11. 2025
Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iščemo učitelje

Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|3. 11. 2025
Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo

V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 11. 2025
Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Matjaž Merljak

družbarojaki