Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

24. 8. 2025
Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|24. 8. 2025
Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

družba rojaki mladi cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Matjaž Merljak

družba rojaki mladi cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 8. 2025
37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

VEČ ...|10. 8. 2025
37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 8. 2025
Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Robert Božič

kmetijstvodosevkiozelenitevmodrikasti jezikAGRA

Za življenje

VEČ ...|23. 8. 2025
Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|22. 8. 2025
Kolaž načrtov in spominov...

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Kolaž načrtov in spominov...

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Blaž Lesnik

naravaskavtislovenska planinska potsladkorna bolezens harmoniko na KoroškoSimon BučarJani BeleKilimandžaroRwenzoriNepal

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 8. 2025
Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|19. 8. 2025
Jože Bartolj: Kaj je vredno obsojanja in koga naj bo sram

Pred Dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, ki ga obeležujemo 24. avgusta, je avtor Jože Bartolj razmišljal o slovenski realnosti in tako različnem dojemanju pomena tega dne.

Jože Bartolj: Kaj je vredno obsojanja in koga naj bo sram

Pred Dnevom spomina na žrtve totalitarizmov, ki ga obeležujemo 24. avgusta, je avtor Jože Bartolj razmišljal o slovenski realnosti in tako različnem dojemanju pomena tega dne.

Jože Bartolj

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

spominpolitikaZdenko RoterIgor OmerzaUDBA

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 8. 2025
Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

Damijana Medved

invalidiprostovoljstvoGradimo prijateljstvopočitniceLignano

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 8. 2025
Zahvala ob obletnici akcije Za srce Afrike

Slišali smo besedo hvala. Izrekla sta jo misijonarja Janez Krmelj in s. Anka Burger. Zahvala je namenjena darovalcem in Slovenski karitas, ki vodi akcijo Za srce Afrike. 

Zahvala ob obletnici akcije Za srce Afrike

Slišali smo besedo hvala. Izrekla sta jo misijonarja Janez Krmelj in s. Anka Burger. Zahvala je namenjena darovalcem in Slovenski karitas, ki vodi akcijo Za srce Afrike. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon. Janez Krmeljs. Anka Burger