Is podcast Pust v Benečiji in Reziji Is podcast
Pust v Benečiji in Reziji

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

20. 2. 2025
Pust v Benečiji in Reziji

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Matjaž Merljak

VEČ ...|20. 2. 2025
Pust v Benečiji in Reziji

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 2. 2025
56. Primorska poje

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

56. Primorska poje

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

56. Primorska poje

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

VEČ ...|21. 2. 2025
56. Primorska poje

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 2. 2025
Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

VEČ ...|19. 2. 2025
Slovenski kulturni vrt

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 2. 2025
Pevski odmev Ljubkine poti

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

Pevski odmev Ljubkine poti

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Pevski odmev Ljubkine poti

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

VEČ ...|18. 2. 2025
Pevski odmev Ljubkine poti

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2025
Sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

Sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

VEČ ...|16. 2. 2025
Sooblikovanje slovenskega kulturnega prostora

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 2. 2025
Prešernov dan na Slovaškem

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

Prešernov dan na Slovaškem

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Prešernov dan na Slovaškem

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

VEČ ...|14. 2. 2025
Prešernov dan na Slovaškem

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 2. 2025
V Gorici v nedeljo osrednja proslava Mestoma

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji  sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji. 

V Gorici v nedeljo osrednja proslava Mestoma

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji  sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Gorici v nedeljo osrednja proslava Mestoma

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji  sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji. 

VEČ ...|13. 2. 2025
V Gorici v nedeljo osrednja proslava Mestoma

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji  sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 2. 2025
Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Ustavni sodnik Jaklič o novem sodnem letu in vladavini prava

Začelo se je novo sodno leto. Kako na minulo in tudi, kaj pričakuje od novega leta gleda ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je bila ena od tem v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.. Poleg tega je spregovoril tudi o vladavini prava. Prav v teh dneh namreč Evropska komisija pripravlja poročilo o vladavini prava v posameznih državah članicah. Oddaja je potekala v živo zato so z vprašanji sodelovali tudi poslušalci. 

Alen Salihović

politikasvpmsodstvo

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2025
Verena in Andrej Perko

Z nami sta bila zakonca Perko, govorili smo o vlogi ženske v sodobni družbi in stranpoteh feminizma.

Verena in Andrej Perko

Z nami sta bila zakonca Perko, govorili smo o vlogi ženske v sodobni družbi in stranpoteh feminizma.

Radio Ognjišče

vzgojadružbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Duhovna misel

VEČ ...|22. 2. 2025
Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|22. 2. 2025
Spominjamo se dne 22. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz naših krajev

VEČ ...|22. 2. 2025
Ajdovščina, Celje, Koper, Kropa, Radovljica, Šentjošt nad Horjulom

Poročali smo o prenovi kovaškega muzeja v Kropi, končni rešitvi za Plečnikov paviljon, obnovi dijaškega doma v Celju, projektih v sklopu participatornega proračuna v Ajdovščini, gradnji kulturnega stičišča v Kopru in o manjšem smučišču v Šentjoštu nad Horjulom.

Ajdovščina, Celje, Koper, Kropa, Radovljica, Šentjošt nad Horjulom

Poročali smo o prenovi kovaškega muzeja v Kropi, končni rešitvi za Plečnikov paviljon, obnovi dijaškega doma v Celju, projektih v sklopu participatornega proračuna v Ajdovščini, gradnji kulturnega stičišča v Kopru in o manjšem smučišču v Šentjoštu nad Horjulom.

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 2. 2025
Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skriti zaklad

Starejša teta je umrla in zapustila zbirko kovancev svoji najljubši nečakinji. Ta je bila izredno ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 2. 2025
Veseli del dne 22. 2.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Veseli del dne 22. 2.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče