Is podcast
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu.
V Mendozi v Argentini se danes začenja deveto Martinovanje, ki se bo v nedeljo zaključilo z 69. Slovenskim dnevom. V Argentini je v teh dneh duhovniški oktet Oremus iz Slovenije. Naslednji nastop bodo imeli v ponedeljek v cerkvi v Ramos Mejiji v Buenos Airesu. Poseben večer pa pripravljata Zedinjena Slovenija in Slovenska kulturna akcija, ki letos praznuje 70-letnico delovanja. Slovenija in slovenstvo danes bo naslov srečanja, na katerem bodo govorili: urednica tednika Nedelja, ki izhaja na avstrijskem Koroškem, Mateja Rihter, odgovorni urednik slovenskega katoliškega tednika Družina, Boštjan Debevec in urednica glasila Slovencev v Argentini, Svobodna Slovenija, Mariana Poznič. Prireditev bo prihodnji petek v Našem domu v San Justu.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je tudi letos razpisal nagradni natečaj za raziskovalce, ki jih zanimajo zamejske in izseljenske tematike. Z natečajem želijo tudi krepiti zavest o pomembnosti teh tematik za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na natečaj - tokratni je že triindvajseti - se lahko prijavite vsi, ki ste letos oz. še boste do 31. decembra uspešno zagovarjali svoje doktorske, magistrske in diplomske naloge na katerikoli univerzi v Sloveniji ali po svetu in so napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Urad bo dela sprejemal do vključno 7. februarja, rezultati natečaja bodo znani do konca meseca maja. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo prejela denarne nagrade v višini 800, 600 in 400 evrov. Celotno besedilo nagradnega natečaja je na spletni strani USZS.
Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je sinoči v Celovcu prejel Einspielerjevo nagrado 2024. Podeljujeta jo Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega dr. Valentin Inzko je podčrtal, da je Joham šele drugi duhovnik, ki je prejel to nagrado, pred njim sta bila nagrajena škofa Kapellari in Schwarz. Joham je nagrado prejel v zahvalo za svoje delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti. Predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof je naglasil, da se je nagrajenec v dobri meri naučil slovenskega jezika, ga v svojem vsakdanu uporablja, je član slovenskih skupnosti in ga imajo rojaki za svojega. Kaj mu pomenita slovenščina in dvojezičnost, je med drugim v zahvali omenil Joham: “Treba je videti človeka in rasti v duhu evangelija, ki je duh spoštovanja, poslušanja in prijateljstva.” Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
V Celovcu potekajo še zadnje priprave na podelitev Einspielerjeve nagrade, ki jo bosta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev čez dobre pol ure podelila župniku Michaelu Johamu v zahvalo za njegovo delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti na župnijski in družbeni ravni na avstrijskem Koroškem. Več boste lahko slišali v jutrišnjem prispevku, zdaj pa se selimo v Trst k mučeniški smrti p. Placida Corteseja. O tem je poleti pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga Ruah – Vetje Duha. Jutri bo potekala predstavitev za italijansko javnost, udeležil se je bo tudi tržaški škof Henrik Trevisi, predstavili bodo tudi sveže tiskano knjigo Mučenec zaradi ljubezni pater Placido Cortese – Pogum molka, ki je izšla v Padovi in jo je napisal vicepostulator v postopku za Cortesejevo razglasitev za blaženega p. Giorgio Laggioni. Predstavitev bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega ob 19. uri, pol ure pred tem bo maša v spomin na p. Corteseja.
V Celovcu potekajo še zadnje priprave na podelitev Einspielerjeve nagrade, ki jo bosta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev čez dobre pol ure podelila župniku Michaelu Johamu v zahvalo za njegovo delovanje v prid slovenskemu jeziku in dobremu sožitju obeh narodnih skupnosti na župnijski in družbeni ravni na avstrijskem Koroškem. Več boste lahko slišali v jutrišnjem prispevku, zdaj pa se selimo v Trst k mučeniški smrti p. Placida Corteseja. O tem je poleti pri založbi Mladika v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz izšla dvojezična knjiga Ruah – Vetje Duha. Jutri bo potekala predstavitev za italijansko javnost, udeležil se je bo tudi tržaški škof Henrik Trevisi, predstavili bodo tudi sveže tiskano knjigo Mučenec zaradi ljubezni pater Placido Cortese – Pogum molka, ki je izšla v Padovi in jo je napisal vicepostulator v postopku za Cortesejevo razglasitev za blaženega p. Giorgio Laggioni. Predstavitev bo v cerkvi sv. Frančiška Asiškega ob 19. uri, pol ure pred tem bo maša v spomin na p. Corteseja.
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
Rojaki v Sydneyju zadnjih osem mesecev spet lahko slišijo slovensko besedo v etru. Urednica oddaje Glas avstralskih Slovencev VOSA je Tania Smrdel je povedala, da so bili brez radijske slovenske oddaje, ki so jo imeli celih oseminštirideset let, kar deset mesecev. To je bila velika izguba. Za oddajo skrbi poseben odbor, oddajajo na lokalni postaji v delu Sydneyja, kjer živi veliko Slovencev. V oddaji imajo novice iz Slovenije in utrip organizacij in skupnosti, del poteka tudi v angleščini, saj želijo nagovoriti tudi tretjo in četrto generacijo. Od maja je oddaja dolga dve ure, drugi del je bolj glasbeni. Prisluhniti jim je mogoče tudi preko spleta, tam je tudi arhiv vseh dosedanjih oddaj.
Rojaki v Sydneyju zadnjih osem mesecev spet lahko slišijo slovensko besedo v etru. Urednica oddaje Glas avstralskih Slovencev VOSA je Tania Smrdel je povedala, da so bili brez radijske slovenske oddaje, ki so jo imeli celih oseminštirideset let, kar deset mesecev. To je bila velika izguba. Za oddajo skrbi poseben odbor, oddajajo na lokalni postaji v delu Sydneyja, kjer živi veliko Slovencev. V oddaji imajo novice iz Slovenije in utrip organizacij in skupnosti, del poteka tudi v angleščini, saj želijo nagovoriti tudi tretjo in četrto generacijo. Od maja je oddaja dolga dve ure, drugi del je bolj glasbeni. Prisluhniti jim je mogoče tudi preko spleta, tam je tudi arhiv vseh dosedanjih oddaj.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. november 2024 ob 05-ih
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je po včerajšnjem sestanku s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Massimilianom Fedrigo v Trstu pohvalil sodelovanje pri projektu Evropska prestolnica kulture, ki bo prihodnje leto v obeh Goricah. Priprave na projekt, ki ima izreden potencial za predstavitev in razvoj obmejnega prostora, so na vrhuncu, le še nekaj mesecev nas loči od slovesnega odprtja. Sogovornika sta razpravljala tudi o zajamčenem zastopstvu, torej da bi slovenska narodna skupnost v deželnem svetu imela zastopnika, ki bi lahko svoje naloge opravljal popolnoma avtonomno, ne da bi bil vezan na eno ali drugo politično skupino. Aktivnosti tečejo v pravo smer. Želimo si, da bi bilo to do konca prihodnjega leta tudi implementirano. To bi bila velika potrditev za manjšino in dokaz dobrega sodelovanja med deželo in Republiko Slovenijo, je po sestanku naglasil minister Arčon.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spoznali smo norveško zasedbo, ki je posvojila sporočilo in zven ameriške gospel glasbe, ter ji v več kot 30 letih ustvarjanja dodala svoj pečat. Zasedba Oslo Gospel Choir je danes sinonim za odlično večglasno petje ter razgibane aranžmaje gospel pesmi, pod katere se podpisuje njihov ustanovitelj in vodja Tore Wilhelm Aas. V oddaji smo prisluhnili nekaterim pesmim z njihovega dvodelnega albuma: Messiah - The Musical.
V Petkovem večeru je bil z nami novomeški avtor in kitarist Jernej Zorán, ki je pred kratkim izdal svoj šesti avtorski album. Na njem je vse vokalne skladbe prvič zapel popolnoma sam, brez gostujočih pevk in pevcev. Sam je želel interpretirati zelo osebne izpovedi. Spoznajte kitarskega umetnika in njegov album Ptice letijo spet na jug.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Za izhodišče smo vzeli stavek legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi in se osredotočili na cilj. V letu tematskih in gozdnih učnih poti (mineva pol stoletja od prve takšne poti) so nas gozdarja Jože Prah in Luka Jemec ter markacist Zdravko Bodlaj spomnili, da poti niso samoumevna dobrina.