V sklopu kulturnega poletnega festivala v Poletnem gledališču Studenec gledališka skupina Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana pri Domžalah vsako leto pripravi domačo gledališko predstavo. Letos je to komedija s petjem Čevljar baron. Na dan premiere smo se pogovarjali z režiserjem Lojzetom Stražarjem, avtorjem glasbe Slavkom Avsenikom mlajšim ter nekaterimi soustvarjalci predstave: Gregorjem Ravnikom, Evo Černe Avbelj, Pio Brodnik, Jožetom Vunškom in drugimi.
V sklopu kulturnega poletnega festivala v Poletnem gledališču Studenec gledališka skupina Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana pri Domžalah vsako leto pripravi domačo gledališko predstavo. Letos je to komedija s petjem Čevljar baron. Na dan premiere smo se pogovarjali z režiserjem Lojzetom Stražarjem, avtorjem glasbe Slavkom Avsenikom mlajšim ter nekaterimi soustvarjalci predstave: Gregorjem Ravnikom, Evo Černe Avbelj, Pio Brodnik, Jožetom Vunškom in drugimi.
Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.
Te dni mineva sto let od rojstva sopranistke Ondine Otta Klasinc. Rodila se je 16. julija 1924 v Trstu, umrla pa 14. junija 2016 v Mariboru. Bila je ena najpomembnejših opernih pevk, ki je s svojo umetniško prezenco zaznamovala ne le slovensko operno krajino 20. stoletja, pač pa očarala domala ves svet. V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom ponovno potekala mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja 24. izdaja bo izpostavljala povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov, med katerimi bo tudi nastop dobitnika skladateljske nagrade jazzon Luke Zabrica.
V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.
V sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec bo v petek premiera domače gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pri Domžalah “Čevljar baron”. Delo Rudolfa Hahna je z glasbo opremil Slavko Avsenik mlajši, priredil in režiral pa ga je Lojze Stražar, ki ga v pogovoru tudi predstavlja.
V Piranskem svetilniku so odprli razstavo o svetilniku na Piranski punti, ki so jo pripravile muzejske svetnice Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Razstava, ki ni del rednega programa muzeja za letošnje leto, je nastala na željo Občine Piran, da se prostori svetilnika in nekdanjega stanovanja svetilničarja odprejo za javnost. V sklopu Ljubljana Festivala so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo XXVII. Mednarodne likovne kolonije, ki je potekala od 5. julija. Selektor Tomo Vran je tudi letos povabil osem likovnih umetnikov - štirje akademski slikarji in slikarke so iz Slovenije, drugi prihajajo iz Češke, Kitajske, Severne Makedonije in Turčije.
V Piranskem svetilniku so odprli razstavo o svetilniku na Piranski punti, ki so jo pripravile muzejske svetnice Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Razstava, ki ni del rednega programa muzeja za letošnje leto, je nastala na željo Občine Piran, da se prostori svetilnika in nekdanjega stanovanja svetilničarja odprejo za javnost. V sklopu Ljubljana Festivala so v Viteški dvorani Križank odprli razstavo XXVII. Mednarodne likovne kolonije, ki je potekala od 5. julija. Selektor Tomo Vran je tudi letos povabil osem likovnih umetnikov - štirje akademski slikarji in slikarke so iz Slovenije, drugi prihajajo iz Češke, Kitajske, Severne Makedonije in Turčije.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo je predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa je bilo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč. V Brežicah bodo konec avgusta pripravili prvi festival evropskega filma, za katerega organizatorji upajo, da bo postal tradicionalen. Od 28. do 31. avgusta si bo v prostorih Posavskega muzeja Brežice mogoče po ugodni ceni ogledati 10 evropskih filmov. Na koncu bodo podelili tudi nagrado za najboljši film po izboru občinstva.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo je predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa je bilo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč. V Brežicah bodo konec avgusta pripravili prvi festival evropskega filma, za katerega organizatorji upajo, da bo postal tradicionalen. Od 28. do 31. avgusta si bo v prostorih Posavskega muzeja Brežice mogoče po ugodni ceni ogledati 10 evropskih filmov. Na koncu bodo podelili tudi nagrado za najboljši film po izboru občinstva.
V sklopu 72. Ljubljana Festivala je na sporedu opera Trubadur skladatelja Giuseppeja Verdija v izvedbi Teatro del Maggio Musicale Fiorentino (Gledališča Majskega glasbenega festivala v Firencah). Dirigentska taktirka je v rokah Zubina Mehte, režijo podpisuje Stefania Grazioli, ki je obnovila produkcijo Cesareja Lievija. Mestni trg tri večere v znamenju filmov Poletne Animateke. Na turistični domačiji Sinji vrh se je začel 32. Mednarodni likovni simpozij Slovenija, odprta za umetnost.
V sklopu 72. Ljubljana Festivala je na sporedu opera Trubadur skladatelja Giuseppeja Verdija v izvedbi Teatro del Maggio Musicale Fiorentino (Gledališča Majskega glasbenega festivala v Firencah). Dirigentska taktirka je v rokah Zubina Mehte, režijo podpisuje Stefania Grazioli, ki je obnovila produkcijo Cesareja Lievija. Mestni trg tri večere v znamenju filmov Poletne Animateke. Na turistični domačiji Sinji vrh se je začel 32. Mednarodni likovni simpozij Slovenija, odprta za umetnost.
Tik pred poletnim glasbenim festivalom Melodije morja in sonca 2024 smo si v oddaji Petkov večer privoščili prelet zgodovine tega festivala in uživali v nekaterih njegovih uspešnicah.
Tik pred poletnim glasbenim festivalom Melodije morja in sonca 2024 smo si v oddaji Petkov večer privoščili prelet zgodovine tega festivala in uživali v nekaterih njegovih uspešnicah.
Orkester Cantabile spet pripravlja Poletni glasbeni festival Cantabile v Soju luči in čudovite glasbe. Predstavil nam ga je maestro Marjan Grdadolnik.
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
Na god sv. Krištofa, 24. julija, so pred 57. leti odprli vrata prvega sodobnega hospica na svetu. Deset dni pred tem je poteklo 19. let od smrti njegove ustanoviteljice, Dame Cicely Saunders. Nič hudega, če njenega imena še niste slišali, saj tudi med njenimi rojaki ime ne sodi med najbolj prepoznavne. Njen biograf pravi, da je na področju paliativne oskrbe najbolj znana oseba, najmanj znana med Britanci. Omenjam jo zaradi njene zapuščine, ki je vsak dan dragocenejša.
Komentar je pripravila dr. Irena Švab Kavčič, direktorica Doma sv. Jožefa v Celju.
Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.