Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

5. 5. 2025
Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|5. 5. 2025
Strahovi v kupoli Ingeborg Bachmann

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2025
V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

VEČ ...|19. 5. 2025
V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 5. 2025
Maj je Marijin in spominski mesec

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Maj je Marijin in spominski mesec

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Maj je Marijin in spominski mesec

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

VEČ ...|18. 5. 2025
Maj je Marijin in spominski mesec

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 5. 2025
Praznik katoliške Cerkve na Koroškem

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

Praznik katoliške Cerkve na Koroškem

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Praznik katoliške Cerkve na Koroškem

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

VEČ ...|16. 5. 2025
Praznik katoliške Cerkve na Koroškem

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2025
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

VEČ ...|15. 5. 2025
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 5. 2025
Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

VEČ ...|13. 5. 2025
Po 70-ih letih ADP še ni v celoti izpolnjena

Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2025
Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

VEČ ...|12. 5. 2025
Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 5. 2025
Božo Zuanella - in memoriam

Predvajali smo arhivski posnetek iz leta 2022. Takrat sem v vasi Matajur pod istoimensko goro posnel pogovor z zadnjim beneškoslovenskim duhovnikom in čedermacem, raziskovalcem in publicistom, strastnim planincem Božom Zuanello. Decembra bi dopolnil 84 let, prihodnji mesec bi minilo 60 let od duhovniškega posvečenja. V bolnišnici v italijanskem Vidmu je umrl ta v torek, 6. maja 2025, po poročanju beneškega petnajstdnevnika Dom, zaradi neozdravljive bolezni. Ta petek, 9. maja 2025, je bil pogreb. Trijezična maša: italijanska, slovenska in furlanska je bila ob 14.30 v Špetru, somaševanje je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopali so ga v vasi Matajur, kjer je tudi živel.

Božo Zuanella - in memoriam

Predvajali smo arhivski posnetek iz leta 2022. Takrat sem v vasi Matajur pod istoimensko goro posnel pogovor z zadnjim beneškoslovenskim duhovnikom in čedermacem, raziskovalcem in publicistom, strastnim planincem Božom Zuanello. Decembra bi dopolnil 84 let, prihodnji mesec bi minilo 60 let od duhovniškega posvečenja. V bolnišnici v italijanskem Vidmu je umrl ta v torek, 6. maja 2025, po poročanju beneškega petnajstdnevnika Dom, zaradi neozdravljive bolezni. Ta petek, 9. maja 2025, je bil pogreb. Trijezična maša: italijanska, slovenska in furlanska je bila ob 14.30 v Špetru, somaševanje je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopali so ga v vasi Matajur, kjer je tudi živel.

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Božo Zuanella - in memoriam

Predvajali smo arhivski posnetek iz leta 2022. Takrat sem v vasi Matajur pod istoimensko goro posnel pogovor z zadnjim beneškoslovenskim duhovnikom in čedermacem, raziskovalcem in publicistom, strastnim planincem Božom Zuanello. Decembra bi dopolnil 84 let, prihodnji mesec bi minilo 60 let od duhovniškega posvečenja. V bolnišnici v italijanskem Vidmu je umrl ta v torek, 6. maja 2025, po poročanju beneškega petnajstdnevnika Dom, zaradi neozdravljive bolezni. Ta petek, 9. maja 2025, je bil pogreb. Trijezična maša: italijanska, slovenska in furlanska je bila ob 14.30 v Špetru, somaševanje je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopali so ga v vasi Matajur, kjer je tudi živel.

VEČ ...|11. 5. 2025
Božo Zuanella - in memoriam

Predvajali smo arhivski posnetek iz leta 2022. Takrat sem v vasi Matajur pod istoimensko goro posnel pogovor z zadnjim beneškoslovenskim duhovnikom in čedermacem, raziskovalcem in publicistom, strastnim planincem Božom Zuanello. Decembra bi dopolnil 84 let, prihodnji mesec bi minilo 60 let od duhovniškega posvečenja. V bolnišnici v italijanskem Vidmu je umrl ta v torek, 6. maja 2025, po poročanju beneškega petnajstdnevnika Dom, zaradi neozdravljive bolezni. Ta petek, 9. maja 2025, je bil pogreb. Trijezična maša: italijanska, slovenska in furlanska je bila ob 14.30 v Špetru, somaševanje je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopali so ga v vasi Matajur, kjer je tudi živel.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2025
Vpis v glasbene šole

Tokrat smo se pogovarjali o pomembnosti glasbene vzgoje, o glasbenih šolah, vpisu vanje, o tem, kaj otrokom prinaša učenje instrumenta, kako je pri tem z vlogo staršev. Z nami je bil Miha Zupanc Kovač, ki je med mnogimi glasbenimi vlogami tudi učitelj glasbene pripravnice v Glasbeni šoli Matije Tomca.

Vpis v glasbene šole

Tokrat smo se pogovarjali o pomembnosti glasbene vzgoje, o glasbenih šolah, vpisu vanje, o tem, kaj otrokom prinaša učenje instrumenta, kako je pri tem z vlogo staršev. Z nami je bil Miha Zupanc Kovač, ki je med mnogimi glasbenimi vlogami tudi učitelj glasbene pripravnice v Glasbeni šoli Matije Tomca.

Radio Ognjišče

svetovanjeglasbene šolevpisšola Matije TomcaMiha Zupanc Kovač

Naš gost

VEČ ...|17. 5. 2025
Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Naš gost kmet Franci Firm

Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.

Robert Božič

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

Jože Bartolj

spominpolitikaspominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarKatja Hrobar VirlogetManca ŠvaraTomaž Erzar

Komentar tedna

VEČ ...|16. 5. 2025
Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Habemus papam

Marjana Debevec, novinarka na Radiu Ognjišče, o izvolitvi Papeža Leona XIV. 

Radio Ognjišče

komentar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2025
V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

V Žabnicah bo Ehrlichova ulica

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|19. 5. 2025
Dr. Klemen Jaklič

Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Dr. Klemen Jaklič

Spregovorili smo o 80-letnici konca druge svetovne vojne in izvensodnih pobojih. Poleg tega je dr. Jaklič predstavil svoje odklonilno ločeno mnenje na Zakon o zmanjšanju škodljivih posegov politike. Pravi, da gre za drzno stališče aktualne sestave Ustavnega sodišča. V oddaji so sodelovali tudi poslušalci.

Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2025
O slikarski razstavi akademskega slikarja Jošta Snoja

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.

O slikarski razstavi akademskega slikarja Jošta Snoja

Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm