Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je na obisku pri slovenski skupnosti v Srbiji. Po ocenah v državi živi okoli deset tisoč rojakov, ustanovljenih je sedemnajst društev. Včeraj je bilo skupno srečanje s predstavniki društev iz območij Rume, Subotice, Zrenjanina, Vršca, Pančeva, Smedereva in Novega Sada. V najtežjem položaju je gotovo društvo Slovencev Emona Ruma, ki je novembra lani zaradi požara ostalo brez prostorov. Urad je zato že lani poskrbel za dodelitev izrednih sredstev. Odprtje novih prostorov načrtujejo do konca letošnjega leta. V nekaterih društvih so izpostavili, da zaznavajo velik interes za učenje jezika. Danes je na programu srečanje z društvi, ki delujejo na jugu države in z gospodarstveniki ter s predsednikom Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Sašem Verbičem. Minister Arčon se je rojakom zahvalil za njihovo delo, trud, za prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, identitete in negovanje stikov z matično Slovenijo.