O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Pokojni škof Metod Pirih je bil deset let odgovoren za Slovence po svetu. Izseljence v Evropi in tudi na drugih celinah je obiskoval ob različnih slovesnostih in obletnicah. S pomočjo arhivskih posnetkov se bomo spomnili njegovih obiskov v Clevelandu, Avstraliji in Milanu.
Eno leto Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi ministrica Helena Jaklitsch. V pogovoru se bomo ustavili ob pomembnih dogodkih in mejnikih tega leta ter temah, ki še niso rešene.
Eno leto Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi ministrica Helena Jaklitsch. V pogovoru se bomo ustavili ob pomembnih dogodkih in mejnikih tega leta ter temah, ki še niso rešene.
Eno leto Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi ministrica Helena Jaklitsch. V pogovoru se bomo ustavili ob pomembnih dogodkih in mejnikih tega leta ter temah, ki še niso rešene.
Eno leto Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi ministrica Helena Jaklitsch. V pogovoru se bomo ustavili ob pomembnih dogodkih in mejnikih tega leta ter temah, ki še niso rešene.
Na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem so Slovenci dosegli odličen uspeh. Pogovarjali smo se s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem in z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Pozanimali smo se tudi, kako bo s koncertom Koroška poje 2021.
Na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem so Slovenci dosegli odličen uspeh. Pogovarjali smo se s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem in z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Pozanimali smo se tudi, kako bo s koncertom Koroška poje 2021.
Na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem so Slovenci dosegli odličen uspeh. Pogovarjali smo se s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem in z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Pozanimali smo se tudi, kako bo s koncertom Koroška poje 2021.
Na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem so Slovenci dosegli odličen uspeh. Pogovarjali smo se s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem in z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Pozanimali smo se tudi, kako bo s koncertom Koroška poje 2021.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Na svetovni dan maternega jezika smo objavili razmišljanje o pomenu materinščine za manjšine. O tem je na nedavnem Srečanju pod lipami razmišljala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Povedala je tudi, kako pomemben je obmejni prostor za vsako državo in kaj vlada pričakuje od slovenske narodne skupnosti. Slišali ste tudi sporočilo pridige v pogovoru z letošnjega Novoletnega srečanja v Tinjah, ki sta jo imela škof Jožef Marketz in referent Klaus Einspieler.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
Prešernov dan so praznovali v zamejstvu - »Beseda je kulturnemu človeku dragulj« so naglasili na avstrijskem Koroškem, »Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje« so poudarili v Italij in »Ne pozabi! Slovenec sem.« so podčrtali Slovenci na Madžarskem. O tem in tudi pogled po svetu je prinesla oddaja.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Tokrat ste lahko spoznali profesorico angleščine Julieto in arhitektko Marielo, pripadnici četrte generacije slovenske skupnosti v Entre Riosu v Argentini, ki sta bili v Sloveniji na desettedenskem raziskovalnem obisku kot ASEF-ovi štipendistki. V oddaji smo govorili tudi o evropski državljanski pobudi, ki lahko tudi našim rojakom v zamejstvu prinese več kohezijskih sredstev EU.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Pandemija je močno vplivala na pripravo na božič in na praznovanje pri rojakih. A ne samo negativno. V Freyming-Merlebachu je bilo na sveti večer celo več ljudi, kot prejšnja leta. V Münchnu so ljudje zelo pogrešali božične pesmi pri bogoslužju, se je pa zato spet slišalo petje po družinah. V Montrealu pa tako tihega obeleževanja božiča ni bilo že več let. Naši sogovorniki so bili slovenski župniki Jože Kamin, Janez Pucelj in lazarist Franc Letonja.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki v ZDA, Argentini, Avstraliji in Evropi, so nam povedali: frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu, lazarist Toni Burja iz Lanusa v Buenos Airesu, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja ter Zvonko Podvinski s Švedske.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
Božič so praznovali tudi naši rojaki v Melbournu, Buenos Airesu in Torontu. Ponekod so se ukrepi za zajezitev covida-19 tik pred praznikom sprostili, druge zaostrili. Za pravo vzdušje so poskrbele slovenske božične melodije. Naši sogovorniki so bili: p. Simon Peter Berlec, Robert Brest in Drago Gačnik.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
V tem tednu sta potekali seji posvetovalnih teles vlade za zamejstvo in izseljenstvo. Obe je kot predsednik Svetov vodil premier Janez Janša. Govorili so prihodnosti slovenstva, ohranjanju jezika in identitete ter vlogi in odnosuSlovenije pri tem. O zaključkih smo se pogovarjali z ministrico Heleno Jaklitsch. Spomnili se bomo tudi pokojnega rojaka dr. Edija Gobca, ki je v 95. letu življenja umrl v soboto, 12. decembra 2020. Svoje življenje je posvetil raziskovanju dosežkov slovenskih ustvarjalcev po vsem svetu in pomembno prispeval k prepoznavnosti Slovenije.Dr. Gobec je bil ugledni filozof, sociolog, antropolog, zaslužni profesor Kent State University. Leta 1951, leto po prihodu v ZDA, je ustanovil Slovensko-ameriško raziskovalni center v Clevelandu - bil je tudi njegov ravnatelj.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Zakaj v Sloveniji slabo poznamo zamejce? So to res zamejci ali predmejci? Kdaj se bo v šolah več govorili o njih? Vse to je zanimalo mlade na letošnji Dragi mladih. Prisluhnite, kako jim je odgovorila ministrica dr. Helena Jaklitsch. V oddaji tudi o izumitelju vbrizgalnika Franku Ziherlu, ki ga je v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji opisal dr. Edi Gobec.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Slovenski dom Pristava v Buenos Airesu v Argentini je praznoval 53. obletnico. Poklicali smo Maručo Zurc, ki nam je opisala praznovanje in povabila k ogledu posnetkov na Youtube-u. V oddaji ste slišali tudi, kako se rahljanje ukrepov v Melbournu pozna v slovenskem verskem središču svetih bratov Cirila in Metoda v Kew-ju - to nam je povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec. S pomočjo knjige dr. Edija Gobca Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ki je izšla pri založbi Družina, smo predstavili vrhunskega vesoljskega strokovnjaka Franklina R. Puhka. Oddajo smo začeli z novicami.
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Tudi v prihodnjem letu bo možno pridobiti štipendijo Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF za raziskovalni obisk pri katerem od uspešnih slovenskih rojakov v tujini. V oddaji smo se spomnili tudi rojaka iz Avstralije Cvetka Faleža in slišali o Gospodu Busu - Edwardu Stokelu
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Kakšen je utrip v slovenski skupnosti v Kanadi, nam je povedala gostja v studiu Marija Ahačič Pollak. V slovenski župniji v Hamiltonu so imeli sveto birmo z rekordno udeležbo, je povedal župnik Drago Gačnik SDB. Rojaki iz Frankfurta so poromali k Mariji v Marienthal, je sporočil župnik Martin Retelj. Štefan Pinter, zgodovinar z avstrijske Koroške, je predstavil knjigo Janko Oitzl »Spomini. Erinnerungen«
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
51. Pevsko-glasbeni večer (pogovor s Tomijem Selanom), 54. obletnica Zveze slovenskih mater in žena (pogovor s predsednico Alenko Prijatelj) ter zborovska priredba skladbe Tebi, Slovenija (pogovor z zborovodjo Mešanega pevskega zbora San Justo Andrejko Selan Vombergar). Pogledali smo tudi v Marijino dolino v Queenslandu v Avstraliji (prispevek Mirka Cudermana) in na avstrijsko Koroško.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Duhovna misel
Vera je ali misijonska ali ni vera. Vera te vedno …
Globine
Vodilo političnega delovanja naj bo ljubezen, pravi papež Frančišek v svoji okrožnici Vsi bratje. V resnici gre še dlje, saj vpeljuje pojem nežnosti v politiki, in sicer kot pot, ki izhaja iz srca in seže do oči, ušes in rok. Kristjani nismo poklicani ne k “biti levičarji” in ne k “biti desničarji”, temveč k iskanju te poti. Tokrat smo v oddaji gostili duhovnika Milana Knepa. Video:
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?
Naš pogled
V 1. Petrovem pismu beremo, da čeprav je bil Jezus po telesu izročen smrti, je bil po Duhu oživljen (1 Pt 3, 18) in to je le eno od besedil, ki pričajo o Jezusovem vstajenju, tem največjem čudežu, ki mu menda ne verjamejo tudi mnogi od tistih, ki se izpričujejo za kristjane.
Smrt je namreč še vedno velika skrivnost. In tudi življenje po njej.
Doživetja narave
Odpravili smo se za belimi pikami z rdečimi obrobami. O vzdrževanju planinskih poti in predlogu novele Zakona o planinskih poteh je tekla beseda z gostoma: predsednikom Planinske zveze Slovenije dr. Jožetom Rovanom in poslanko SMC Matejo Udovč, ki je vložila pobudo za novelo. Na koncu pa smo šli še na evropske pešpoti (tri imamo v Sloveniji). Gozdar in predsednik KEUPS Jože Prah je povabil k zbiranju legend na teh poteh.
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Pojdite in učite
Na belo nedeljo smo slišali voščila misijonarje, njihovo veselje ob Vstalem, ki ga širijo ljudem v misijonskih deželah in nam, ki smo povezani z njimi.
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Pogovarjali smo se z murskosoboškim škofom ordinarijem Petrom Štumpfom o 15. obletnici ustanovitve murskosoboške in drugih škofij, spomnili smo se prve obletnice smrti nadškofa Alojza Urana ter poročali o protipotresni pobožnosti v spomin na ljubljanski potres leta 1895.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo nekaj odzivov svetovalcev specialistov za sadjarstvo, ki razmere po aprilski pozebi opisujejo kot katastrofo.