Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda, ki deluje že 75 let, bo imel to nedeljo svoj tradicionalni spomladanski koncert, in sicer v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju bo to nedeljo po sveti maši še koncert vokalne skupine VoxDiversa iz Slovenije. Gre za svežo in dinamično zasedbo, ki združuje sedem pevcev in šest pevk z izkušnjami in iskreno ljubeznijo do različnih glasbenih zvrsti, nam je povedal slovenski župnik v Beneluksu Gregor Šemrl. V farni cerkvi v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem bo to nedeljo Sodaliteta podelila Slomškovo nagrado društvu IniciativAngola, ob tem bo pester glasbeni okvir slavilnega večera z Vokalno skupino Tambula, Cerkvenim zborom Šentprimož, Mladinskim zborom Danica in Glasbeno skupino ABEND. V Buenos Airesu, in sicer v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Našem domu San Justo in na Slovenski pristavi bodo ta konec tedna projekcije filma Eksodus 1945 - Naša kri, in sicer s podnapisi v španščini.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomembno pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika na avstrijskem Koroškem. Ljudska pesem je bila do nedavnega pogosto živa v družini, ob delu in raznih običajih. Pri Krščanski kulturni zvezi menijo, da ni prav, da nanjo v času globalizacije pozabimo, zato so se odločili, da letos znova organizirajo priljubljeno prireditev in po 45-ih letih se Družinsko petje vrača na Radiše, kjer so družine leta 1981 prvič zapele. V sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše vabijo v tamkajšnji v Kulturni dom na zadnjo aprilsko nedeljo. Nastopile bodo družine Smrtnik (Tanja in Marko), Wrulich, Lampichler/Tolmaier (Sandra in Marco), družina Zupan iz Slovenije, Niko in Simon Boštjančič in Skupina Sanje.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob 35-letnici delovanja izdala zbornik z naslovom Slovenski rod tu še živi. Urednik Franci Just je na predstavitvi v Monoštru dejal, da je bilo v preteklosti veliko razlogov za črnogledost, prisotne so bile napovedi o izumiranju porabskih Slovencev in njihovega jezika, a to se ni zgodilo. Z zbornikom so počastili tudi spomin na pokojne člane zveze; dolgoletnega predsednika Jožeta Hirnöka ter sekretarki Ireno Barber in Ireno Pavlič, ki so s predanim delom pomembno zaznamovali pot zveze. Zbornik, ki je bogato opremljen s številnimi fotografijami, med drugim prinaša še pregled življenja porabske slovenske skupnosti v obdobju od leta 1919 do 2025 ter osvetljuje ključne zgodovinske procese in prelomnice, tudi tiste po letu 1990. Zveza Slovencev na Madžarskem skrbi za delovanje društev in kulturnih skupin, ponaša se z založniško in likovno dejavnost, skrbi za mlade in ohranjanje ljudskega izročila ter je dejavna na področjih gospodarstva, športa in turizma.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar. 

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].  

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov.