Na vigilijo praznika Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki se letos ujema z drugo adventno nedeljo, smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so bili izbrani za praznično bogoslužje. Po odlomkih je sledil duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres, ter molitev prvih večernic praznika Brezmadežne in molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za zadnji mesec leta: molili smo za romarje upanja. Po rožnem vencu smo Mariji v čast zapeli litanije ter dodali adventne litanije, ki spodbujajo k poživitvi hrepenenja po Jezusovem prihodu.
Na vigilijo praznika Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki se letos ujema z drugo adventno nedeljo, smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so bili izbrani za praznično bogoslužje. Po odlomkih je sledil duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres, ter molitev prvih večernic praznika Brezmadežne in molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za zadnji mesec leta: molili smo za romarje upanja. Po rožnem vencu smo Mariji v čast zapeli litanije ter dodali adventne litanije, ki spodbujajo k poživitvi hrepenenja po Jezusovem prihodu.
Na vigilijo praznika Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki se letos ujema z drugo adventno nedeljo, smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so bili izbrani za praznično bogoslužje. Po odlomkih je sledil duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres, ter molitev prvih večernic praznika Brezmadežne in molitev rožnega venca, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za zadnji mesec leta: molili smo za romarje upanja. Po rožnem vencu smo Mariji v čast zapeli litanije ter dodali adventne litanije, ki spodbujajo k poživitvi hrepenenja po Jezusovem prihodu.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor za 1. adventno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo s prvimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili za vse sodelavce Karitas. V molitev smo vključili tudi vse dobrotnike, ki so velikodušno prispevali svoje darove. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza. V letu molitve, s katerim smo se pripravljali na obhajanje svetega leta 2025, smo slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika Osnove krščanske duhovnosti, kjer avtor govori o molitvi. Nadaljevali smo z vsebino o osebni pobožnosti, s poudarkom na Božji Mati Mariji. Slišali smo tudi kratko predstavitev dobro poznanih molitev, kot so: rožni venec, Zdrava Marija, Pozdravljena Kraljica, Angel Gospodov in Lavretanske litanije.
V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali duhovni nagovor za 1. adventno nedeljo, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo s prvimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili za vse sodelavce Karitas. V molitev smo vključili tudi vse dobrotnike, ki so velikodušno prispevali svoje darove. Zadnje dejanje je bila radijska kateheza. V letu molitve, s katerim smo se pripravljali na obhajanje svetega leta 2025, smo slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika Osnove krščanske duhovnosti, kjer avtor govori o molitvi. Nadaljevali smo z vsebino o osebni pobožnosti, s poudarkom na Božji Mati Mariji. Slišali smo tudi kratko predstavitev dobro poznanih molitev, kot so: rožni venec, Zdrava Marija, Pozdravljena Kraljica, Angel Gospodov in Lavretanske litanije.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Nadaljevali smo s prvimi večernicami 33. nedelje med letom. Sledila je molitev rožnega venca, ki smo ga namenili za vse uboge, ki jim je posvečena jutrišnja nedelja. Sledila je radijska kateheza za bolnike in ostarele. Župnik bolniške župnije Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana. Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi pri pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor škofa Stanislava Lipovška. Nadaljevali smo s prvimi večernicami 33. nedelje med letom. Sledila je molitev rožnega venca, ki smo ga namenili za vse uboge, ki jim je posvečena jutrišnja nedelja. Sledila je radijska kateheza za bolnike in ostarele. Župnik bolniške župnije Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana. Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi pri pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Po govoru je bila molitev prvih nedeljskih večernic in sledila je molitev rožnega venca. Nocoj smo molili veseli del rožnega venca po namenu papeža Frančiška za november: za tiste, ki so izgubili otroka. Molimo, da bi vsi starši, ki objokujejo smrt sina ali hčerke, našli v skupnosti oporo in v tolažniku Svetem Duhu mir srca. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza - Naši očetje v veri. Brat Miran Špelič je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 32. nedeljo med letom, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Po govoru je bila molitev prvih nedeljskih večernic in sledila je molitev rožnega venca. Nocoj smo molili veseli del rožnega venca po namenu papeža Frančiška za november: za tiste, ki so izgubili otroka. Molimo, da bi vsi starši, ki objokujejo smrt sina ali hčerke, našli v skupnosti oporo in v tolažniku Svetem Duhu mir srca. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza - Naši očetje v veri. Brat Miran Špelič je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej molili za naše drage rajne in za duše v vicah. K tej molitvi nas kliče 2. november in z njim Spomin vseh vernih rajnih. Najprej smo molili rožni venec za pokojne, nadaljevali z litanijami vseh svetnikov in še s častitljivim delom rožnega venca. Ob koncu je bil duhovni nagovor pred 31. nedeljo med letom, ki ga je pripravil škof Stanislav Lipovšek, in prve nedeljske večernice. Duhovni večer smo sklenili z molitvijo v pripravi na sveto leto in z zahvalno pesmijo.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej molili za naše drage rajne in za duše v vicah. K tej molitvi nas kliče 2. november in z njim Spomin vseh vernih rajnih. Najprej smo molili rožni venec za pokojne, nadaljevali z litanijami vseh svetnikov in še s častitljivim delom rožnega venca. Ob koncu je bil duhovni nagovor pred 31. nedeljo med letom, ki ga je pripravil škof Stanislav Lipovšek, in prve nedeljske večernice. Duhovni večer smo sklenili z molitvijo v pripravi na sveto leto in z zahvalno pesmijo.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej prisluhnili duhovnemu nagovoru za 30. nedeljo med letom, ki ga je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in molitev častitljivega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za mir na svetu.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste v Radijskih katehezah slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika: OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat smo v njej govorili o meditaciji, pri kateri imajo svoj pomen tudi različna vprašanja, svojo vlogo pa ima celo domišljija.
V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej prisluhnili duhovnemu nagovoru za 30. nedeljo med letom, ki ga je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in molitev častitljivega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za mir na svetu.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste v Radijskih katehezah slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika: OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat smo v njej govorili o meditaciji, pri kateri imajo svoj pomen tudi različna vprašanja, svojo vlogo pa ima celo domišljija.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je za 29. nedeljo med letom pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo žalostnega dela rožnega venca, ki smo ga namenili za vse misijonarje in misijonarke, za blagoslov njihovega dela in vseh njihovih prizadevanj na misijonskih postajah. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza. Misijonska Družba lazaristov v letu 2025 praznuje 400. letnico ustanovitve. Skozi stoletja so si prizadevali izpolnjevati poslanstvo sv. Vincencija Pavelskega v služenju ubogim. Kako je sv. Vincencij odgovarjal na trpljenje in bolezen in kaj se iz tega lahko naučimo danes, je v katehezi pojasnil lazarist dr. Borut Pohar.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je za 29. nedeljo med letom pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo žalostnega dela rožnega venca, ki smo ga namenili za vse misijonarje in misijonarke, za blagoslov njihovega dela in vseh njihovih prizadevanj na misijonskih postajah. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza. Misijonska Družba lazaristov v letu 2025 praznuje 400. letnico ustanovitve. Skozi stoletja so si prizadevali izpolnjevati poslanstvo sv. Vincencija Pavelskega v služenju ubogim. Kako je sv. Vincencij odgovarjal na trpljenje in bolezen in kaj se iz tega lahko naučimo danes, je v katehezi pojasnil lazarist dr. Borut Pohar.
Sobotni duhovni večer nas umiri in nagovori, da se pripravimo na nedeljo in v polnosti doživimo Gospodov dan.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
V prvem delu lahko slišite nekaj najbolj zanimivih odgovorov kmeta Petra Apata v prvi epizodi podkasta RAST, ki je sanjsko službo vodje razvoja v visoko tehnološkem podjetju zamenjal za vodenje domače kmetije. Predstavili pa smo tudi dva raziskovalna projekta, povezana z živinorejo in izpusti.
Z gostom smo se ustavili pri prvem poročilu o vladavini prava v ustanovah EU. To kaže, da tudi najvišje ustanove evropske povezave niso imune pred kršitvami. Na podoben način bi lahko presojali tudi vladavino prava v najvišjih ustanovah naše države. V oddaji se bomo dotaknili tudi aktualnih zunanjepolitičnih tem od nove komisije EU in sestavljanja Trumpove vladne ekipe v ZDA, do vojnih žarišč v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Arif Sulejmanovič je odraščal v Trnovem v Ljubljani ob očetu muslimanu in materi kristjanki. V mladosti je postal ateist, a ga je ljubezen do Svetlane, ki se je želela cerkveno poročiti, pripeljala do krščanske vere. Po ženini nesreči na Begunjščici in njeni smrti je bolečino preobrazil v ljubezen in svoje vdovstvo živi v darovanju za druge. Je vsestranski glasbenik in tudi avtor znane pesmi Ko čutiš to ter nekaterih drugih.
Ko bi te imenoval s tvojim polnim imenom, bi še ti morda ne trznila, vsak drug pa bi bil skoraj gotovo mislil, da se obračam h kaki kraljici. A vseeno poskusiva. Torej: Moja ljuba sveta Jeanne-Françoise Frémyot de Chantal …