V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V začetku oktobra je v Kulturnem domu Visoko pri Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo deset pevskih in godčevskih skupin, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani, ljudske pevke Žejno s Čateža ob Savi in sestre Kopinske iz Cirkulan so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Kranjski furmani s Primskovega in Pevci iz Tuhinjske doline so lani praznovali okrogle jubileje. S krajšimi odlomki smo se v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, spomnili njihovih praznovanj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Sol in luč
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank?
Naš gost
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Globine
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Naš pogled
Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
31. januarja v Sloveniji obeležujemo nacionalni dan brez cigarete. Ob tem so skrb vzbujajoči podatki, da mladi vse pogosteje uporabljajo elektronske cigarete, rjave fuge in nikotinske vrečke, česar včasih nismo poznali. Svetovalca NIJZ, dr. Tomaž Čakš in Helena Koprivnikar sta pojasnila posledice na zdravju in možnosti za opustitev nikotina.
Svetovalnica
Naš gost je bil travmatolog Ladislav Kovačič, govorili pa smo o najpogostejših poškodbah ramenskega obroča: od športnih poškodb rotatorne manšete do kalcinacij in obrabe ramenskega sklepa.