Finančna šola je projekt, ki ga vodi Jure Ugovšek, namenjen pa je otrokom in mladim, včasih tudi njihovim staršem. Ravnanje z denarjem, upravljanje stroškov, varčevanje, vsega tega in še marsičesa se naučijo. Nekaj razmišljanj je delil tudi z nami v tokratni Svetovalnici
Finančna šola je projekt, ki ga vodi Jure Ugovšek, namenjen pa je otrokom in mladim, včasih tudi njihovim staršem. Ravnanje z denarjem, upravljanje stroškov, varčevanje, vsega tega in še marsičesa se naučijo. Nekaj razmišljanj je delil tudi z nami v tokratni Svetovalnici
V oddaji smo govorili o vzdrževanju in upravljanju večstanovanjskih stavb, v katerih živi več kot 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Gostje so bili: direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič, predsednik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mirko Mayr in etažni lastnik ter član nadzornega odbora v eni od večstanovanjskih sosesk Boštjan Belčič. Za naš radio sta spregovorila tudi glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za stanovanja Boštjan Rus in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
V oddaji smo govorili o vzdrževanju in upravljanju večstanovanjskih stavb, v katerih živi več kot 30 odstotkov prebivalcev Slovenije. Gostje so bili: direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič, predsednik Združenja etažnih lastnikov Slovenije Iko Mirko Mayr in etažni lastnik ter član nadzornega odbora v eni od večstanovanjskih sosesk Boštjan Belčič. Za naš radio sta spregovorila tudi glavni inšpektor na Inšpektoratu RS za stanovanja Boštjan Rus in nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič.
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Robotski pajek je majhen in kompakten ( predstavljen je bil tudi na Dnevih elektrotehnike 2023, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani jih tradicionalno pripravlja v Tehniškem muzeju Slovenije, v Bistri ), ima sposobnost premagovanja težkega, nedostopnega terena, njegovi sposobnosti sta tudi stabilnost in nosilnost. To so lastnosti, ki dajejo več nožnim robotom prednost pred mnogimi drugimi oblikami robotov. Načrtovanje in izdelava takega sistema pa zahteva široko znanje z različnih področij elektrotehnike. Napajalni sistem skrbi za prilagoditev napetosti baterije za različne komponente. Za gibanje skrbi 18 servo motorjev, ki krmilijo sklepe robota in s tem položaj nog. Upravljanje z robotom se odvija preko Bluetooth brezžične komunikacije s pomočjo aplikacije za pametne telefone. Ukaze upravljavca pa je seveda treba najprej pretvoriti v ustrezne električne signale za motorje, kar je naloga posebnih gonilnikov. Vse skupaj pa povezuje mikrokrmilnik, ki predstavlja možgane sistema. Izvaja vse potrebne matematične izračune in s pomočjo večopravilnega operacijskega sistema v realnem času skrbi, da vse komponente delujejo kot usklajena celota. Predstavila sta ga študenta Tim in Tjaš.
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Osvetlili smo stanje na področju upravljanja velikih zveri v Sloveniji, predvsem medveda in volka, katerih populaciji sta v zadnjem desetletju močno narasli. V studiu so se nam pridružili Mateja Blažič z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove RS Miha Marenče, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Andrej Andoljšek, ekološki visokogorski kmet mag. Stane Bergant in z izjavo po telefonu mag. Andreja Komel z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Osvetlili smo stanje na področju upravljanja velikih zveri v Sloveniji, predvsem medveda in volka, katerih populaciji sta v zadnjem desetletju močno narasli. V studiu so se nam pridružili Mateja Blažič z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove RS Miha Marenče, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Andrej Andoljšek, ekološki visokogorski kmet mag. Stane Bergant in z izjavo po telefonu mag. Andreja Komel z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Iz sredine razprave v Državnem Zboru je bilo čutiti, da je večina poslanskih skupin naklonjena nedavno izdani odločbi za odstrel medvedov. Izjema je poslanska skupina Levica, kjer odstrela v takšnem obsegu ne podpirajo. Odbora sta sicer tako potrdila predloge, da se še naprej nadaljuje z ukrepi za upravljanje populacije medveda in jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij, da se okrepi izvajanje različnih ukrepov, ki spodbujajo sobivanje zveri in človeka ter predlagala vladi, da oblikuje vsebinsko platformo za široko javno razpravo o tej problematiki. Mag. Stanislav Bergant, ekološki kmet iz Kokre pa to zadnjo odločitev komentira …
Iz sredine razprave v Državnem Zboru je bilo čutiti, da je večina poslanskih skupin naklonjena nedavno izdani odločbi za odstrel medvedov. Izjema je poslanska skupina Levica, kjer odstrela v takšnem obsegu ne podpirajo. Odbora sta sicer tako potrdila predloge, da se še naprej nadaljuje z ukrepi za upravljanje populacije medveda in jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij, da se okrepi izvajanje različnih ukrepov, ki spodbujajo sobivanje zveri in človeka ter predlagala vladi, da oblikuje vsebinsko platformo za široko javno razpravo o tej problematiki. Mag. Stanislav Bergant, ekološki kmet iz Kokre pa to zadnjo odločitev komentira …
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Iz Zavoda RS za zaposlovanje smo se z Miho Šepcem, ki pozna področje zaposlovanja tujcev ter Sabino Špehar Pajk, ki pokriva področja usposabljanja, izobraževanja in zaposlovanja mladih pogovarjali o izzivih na trgu dela. Po pandemiji se številna podjetja soočajo z vse večjimi težavami pri pridobivanju novih kadrov, brezposelnost je zelo nizka. Kakšni so razlogi? Kateri so trenutno najbolj iskani poklici? Kakšne spodbude so možne na področju izobraževanja oziroma usposabljanja kadrov? Kaj prinaša nov razpis za zaposlovanje mladih?, je bilo le nekaj izhodišč.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.