Danica Vidmar, univ. dipl. ekonomistka, z uspešno poslovno kariero, je na svoji poti izkusila zahtevnost partnerstva in starševstva ter osebno zgodbo iskreno opisala v knjigi Deklice brez gnezda. »Nikoli ni prepozno za obnovitev odnosa z otroki« Knjiga je nastala, ko se je upokojila, deset let po prelomnem osebnem srečanju z danskim družinskim terapevtom Jesperjem Juulom, njegov Family Lab deluje tudi v Sloveniji. Po srečanju z njim je Danica počasi spoznavala, kako neopremljena je bila dotlej za polnovredno življenje, za zdrave odnose, za materinstvo. Začela se je njena pot do tedaj že odraslih hčera. Ni bilo preprosto in tudi po desetletju hoje (še) ni našla vseh poti. Kot pravi sama: »Iskanje ne pomeni, da pot vedno tudi najdeš. In čeprav je ne najdeš ali te preseneča s svojimi ovinki, se je vredno podati v iskanje. Med hojo sem se osvobodila občutka neustreznosti, znam slišati svoj notranji glas, vidim svojo notranjo moč, našla sem mir, učim se radosti, učim se biti, samo biti, učim se biti hvaležna, za vse.«

Anka Savelli Gaser se je rodila v Sloveniji, a se je po vojni z družino morala preseliti v Buenos Aires. Prisluhnili smo njeni življenjski zgodbi, ki jo zaznamuje veliko glasbe, veliko petja domoljubnih pesmi, tudi križev pot, predvsem pa dobra volja, ki jo je bodrila in jo še bodri pri soočanju z življenjskimi preizkušnjami.

Naš tokratni gost prihaja iz Dolgih Njiv, kjer se je rodil maja leta 1937. Tone Košir, po poklicu sicer zdravnik, je že vse življenje tudi zbiralec zgodb in pripovedk iz domačih krajev. Zbrane zgodbe so iz Lučin in Šentjošta nad Horjulom ter iz Suhega dola, ki je na stičišču obeh župnij. Skupaj z nečakinjo Mileno Igličar je zbral 434 zgodb oziroma pripovedi. Zasluge za to, da te zgodbe lahko beremo, ima akademikinja ddr. Marija Stanonik, ki je zgodbe razporedila po vsebini. 

Letošnji biseromašnik je  predstavil svojo življenjsko in duhovno pot. Zadnja leta živi in deluje v kapucinskem samostanu v Škofji Loki, rodil pa se je v Sredici, v župniji Sv. Jurij v Prekmurju. Spoznali bomo njegovo otroštvo, ki je za družino prineslo veliko preizkušnjo. Kakšna je bil pot do duhovnega poklica in kje vse je živel svoje poslanstvo. Pravi, da so ga povsod lepo sprejeli in se je dobro počutil. Dobro se počuti tudi v Škofji Loki in vseh okoliških župnijah, kjer velikokrat mašuje in spoveduje.

Dr. Vanja Samec je Celjanka, ki je po vsem svetu znana in uveljavljena strokovnjakinja za gradnjo mostov. Ker v domovini ni bilo posluha za njeno znanje, je leta 1989 je nastopila delo v podjetju v Gradcu, kjer je delala kot razvijalka programske opreme, projektna inženirka in svetovalka. Sodelovala je pri mednarodnih mostnih projektih, med drugim pri mostu Kwangan v Koreji, Stonecutters Bridge v Hongkongu, viaduktu Dou-Shan na Tajvanu, mostu Sheik Zayed v ZAE in številnih drugih. Aktivno je sodelovala na svetovnih konferencah. Ima odlične izkušnje pri mednarodnih projektih, razvoju programske opreme in vodenju. Leta 2020 jo je ameriška platforma engineering.com uvrstila med petnajst svetovno najvplivnejših vizionarjev leta. Trenutno deluje kot neodvisna strokovnjakinja za mostove, aktivno se udeležuje mednarodnih strokovnih in opravlja še številne druge dejavnosti. Objavila je več kot petdeset znanstvenih člankov in prispevkov. Pred leti je postavila tudi zanimiv družinski most, most s preteklostjo in Josipom Mursom. 

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.