29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, s petjem sodelovali sodelavci Radia Ognjišče.
Sveta maša
Maševal je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, s petjem sodelovali sodelavci Radia Ognjišče.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Prisluhnili ste prenosu Svete Maše za domovino ob slovenskem državnem prazniku Dneva državnosti. Prenašali smo jo iz stolne crkve svetega Nikolaja v Ljubljani, somaševanje je vodil novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference, monsinjor dr. Andrej Saje. Pri bogoslužju so sodelovali člani vojaškega vikariata pri slovenski vojski, policijskega vikariata ter mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane ter predstavniki enote za protokol s kvintetom pihal orkestra slovenske vojske.
Sveta maša
Prisluhnili ste prenosu Svete Maše za domovino ob slovenskem državnem prazniku Dneva državnosti. Prenašali smo jo iz stolne crkve svetega Nikolaja v Ljubljani, somaševanje je vodil novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference, monsinjor dr. Andrej Saje. Pri bogoslužju so sodelovali člani vojaškega vikariata pri slovenski vojski, policijskega vikariata ter mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane ter predstavniki enote za protokol s kvintetom pihal orkestra slovenske vojske.
Komentar tedna
Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.
Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...
Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Naš pogled
Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti.
Kulturni utrinki
V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.
Življenje išče pot
S pomočjo tolmačke slovenskega znakovnega jezika Natašo Kordiš smo gostili gluho učiteljico likovne umetnosti in državljanske vzgoje mag. Petra Rezar. O njeni poti, o ovirah in polževem vsadku.
Svetovalnica
V času Svetovalnice smo vas tokrat vprašali, katerih tem naj se lotimo v prihodnje. Povedali ste nam, katere teme se vam zdijo najbolj potrebne, aktualne, čemu bi z veseljem prisluhnili, na kakšno vsebino bi morda tudi sami radi zastavili vprašanje.
Duhovna misel
Nekoč je živel prijeten kraljevič, ki je imel ukrivljen hrbet. Ta telesna hiba ga je ovirala, da ni uresničil vseh sposobnosti, o katerih je sanjal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.