Is podcast
Poslušalka je vprašala, zakaj čokolada, ki jo v vroči vodni kopeli raztopi, nato pa ohladi in doda biskvitnemu testu, na vrhu odstopi. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mora testo vedno najprej namazati z gladko marmelado, nato šele pride čokoladni obliv. Marmelada je neke vrste lepilo. To krušenje oziroma pokanje preliva se lahko pojavi tudi pri sladkornem letu, če se prej ne namaže.
Poslušalka je vprašala, zakaj čokolada, ki jo v vroči vodni kopeli raztopi, nato pa ohladi in doda biskvitnemu testu, na vrhu odstopi. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mora testo vedno najprej namazati z gladko marmelado, nato šele pride čokoladni obliv. Marmelada je neke vrste lepilo. To krušenje oziroma pokanje preliva se lahko pojavi tudi pri sladkornem letu, če se prej ne namaže.
Poslušalka je vprašala, zakaj čokolada, ki jo v vroči vodni kopeli raztopi, nato pa ohladi in doda biskvitnemu testu, na vrhu odstopi. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mora testo vedno najprej namazati z gladko marmelado, nato šele pride čokoladni obliv. Marmelada je neke vrste lepilo. To krušenje oziroma pokanje preliva se lahko pojavi tudi pri sladkornem letu, če se prej ne namaže.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj se mi domači rezanci drobijo, je poslušalka vprašala sestro Nikolino. Ta ji je odgovorila, da naj v testo da dovolj tekočine (tudi eno žlico kisa), dovolj na počiva, predvsem pa naj ga pripravi iz ostre oziroma suhe moke, to je tip 400 (mehke moke so tipa 500).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zakaj se mi domači rezanci drobijo, je poslušalka vprašala sestro Nikolino. Ta ji je odgovorila, da naj v testo da dovolj tekočine (tudi eno žlico kisa), dovolj na počiva, predvsem pa naj ga pripravi iz ostre oziroma suhe moke, to je tip 400 (mehke moke so tipa 500).
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka ima težave z valjanjem kvašenega testa, npr. za potico. Med valjanjem noče in noče narazen, neprestano leze skupaj. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je to lahko zato, ker je testo premalo vzhajalo. Lahko tudi, da je testo malo preveč trdo, krepko. Zato naj poslušalka podaljša čas vzhajanja ali pa testu dodo kakšno žlico tekočine več. Dobro naj ga tudi pregnete, tega ne bo nikoli preveč! Kvašeno testo dvakrat vzhaja. Če nadev ni pravočasno pripravljen, lahko testo še malo pognetemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka ima težave z valjanjem kvašenega testa, npr. za potico. Med valjanjem noče in noče narazen, neprestano leze skupaj. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da je to lahko zato, ker je testo premalo vzhajalo. Lahko tudi, da je testo malo preveč trdo, krepko. Zato naj poslušalka podaljša čas vzhajanja ali pa testu dodo kakšno žlico tekočine več. Dobro naj ga tudi pregnete, tega ne bo nikoli preveč! Kvašeno testo dvakrat vzhaja. Če nadev ni pravočasno pripravljen, lahko testo še malo pognetemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V skledo presejemo 6 dag oziroma 1 dober liter moke, ob strani damo 1 žličko soli. V jamico na sredi damo 2-3 rumenjake, dodamo še naribano limonino lupino in 2 žlici ruma, 3 žlice sladkorja. To premešamo. Dodamo kvas, ki vzhaja posebej (½ kocke z malo sladkorja in 2-3 žlice mleka ter 1 žlica moke). Mešamo in po žlicah prilivamo toplo mleko. Testo dobro pregnetemo (na roke ali s strojčkom), na koncu dodamo še 8-10 dag raztopljene maščobe (olivnega in belega olja). Dobriti moramo prožno, mehko testo. Damo ga v skledo in pokrijemo s prtičem ter pustimo vzhajati. Nato testo na prtu razvaljamo. S koleščkom razrežemo kvadrate, na sredino naložimo gosto marmelado ali orehov nadev. Robove zagrnemo proti sredini in oblikovan buhtelj s spojem robov na dnu odlagamo na pekač. Med posameznimi deli pustimo nekaj prostora, kajti to bo še enkrat vzhajalo 30-40 minut. Spečemo pri 180-190 stopinjah Celzija v dobre pol ure. Če se zgoraj preveč zapeče, jih pokrijemo z alu folijo ali drugim pekačem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Zdaj je tisti del leta, ko pripravljamo jedi iz kislega zelja, zraven lahko dodamo kaše in meso. Za musako potrebujemo: do 1 kg kislega zelja, 60-90 dag mletega mesa in 30-25 dag ajdove kaše, 1 žlica kisle smetane ali 1 dl mleka, 3-4 jajca. Zelja po potrebi opremo in pokuhamo za 20 minut. Posebej damo pražit čebulo in dodamo zmleto meso. To moramo res dobro prepražiti, da zadiši. Nato ga začinimo, lahko dodamo narezano papriko, strt česen, lovorjev list ... Kašo operemo in skuhamo posebej v dvakratni količini vrele, slane vode. Ko je kuhana, jo stresem k mesu in skupaj popražimo. Skledo za narastke namažemo, na dno damo malo zelja, nato mešanico mesa in kaše in to ponavljamo, dokler imamo sestavine. Na vrhu naj bo zelje. To prelijemo z jajčno smetano, da bo prijetno sočno. Po želji lahko na vrhu naribamo še malo sira, lahko pa damo v pečico pokrito. Pečemo 15-20 minut pri 180 stopinjah Celzija.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Moja zgodba
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V zadnji 4. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevek Davida Hazemalija in Ane Šela o podobnih pogledih na samostojnost Slovenije Franca Jeze in Branka Pristovška in pa spomine Sergija Pahorja in Mira Oppelta na Franca Jezo.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje smo odprli vprašanje nagrajevanja. Če je nekaj dolžnost, ali naj otrok za opravljeno nalogo lahko pričakuje nagrado? Kako je z nagrajevanjem? Kako naj se mladi odločijo za poklic? To nas je zanimalo v pogovoru s profesorico iz Univerze Sigmunda Freuda dr. Andrejo Poljanec v oddaji Za življenje.
Sol in luč
Zgodovina je prepolna izmov in ideologij. Kako je mogoče, da do njih prihaja po vseh možnih razsvetljenstvih, ki smo jim bili priča? Jordan B. Peterson, veliko ime psihologije in velikan v razlaganju vzrokov, je potreboval le nekaj strani, ki jih je strnil v šestem poglavju knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. V njem razloži nerazložljivo, namreč, kako je mogoče, da po desetinah milijonov ljudi, ki so morali umreti zaradi neke ideologije in dejstvu, da v državi, ki je najbogatejša z nafto, danes umirajo od lakote zaradi te iste ideologije, le ta, še vedno navdušuje celo razsvetljene posameznike. Prisluhnete nekaj odlomkom 6. poglavja iz omenjene knjige z naslovom »Opustite ideologijo.«
Pogovor o
Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.
Od slike do besede
Založba KUD Logos je pred kratkim ponatisnila zbirko esejev Blaža Podobnika z naslovom Kraljestvo pred vrati. Avtor člankov je tudi glasbenik, zato smo ga bomo v oddaji slišali tudi v pesmi.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Modrost v očeh
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili o dobrodejnih učinkih ročnega ustvarjanja. Naša gostja je bila Tjaša Bavcon, soavtorica knjige Moč tekstila, pri kateri je poskrbela za podobo knjige, besedilo pa je delo Jasmine Ferček. Naša gostja je z nami delila spoznanja o pozitivnih učinkih ročnega ustvarjanja, ki se še okrepi, če ustvarjamo v družbi. Zaupala nam je tudi, kakšna je bila njena pot srečevanja z ročnim ustvarjanjem.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma.