Tradicionalni Poletni glasbeni festival Cantabile spet prihaja in vabi v Logatec. V objemu čudovitih ambientov bo na sporedu sedem glasbenih večerov. Festival se bo začel 25. junija, na Dan državnosti in bo trajal do 11. julija. Z nami je bil vodja Simfoničnega orkestra Cantabile maestro Marjan Grdadolnik.
kultura glasba gledališče film Festival Cantabile Marjan Grdadolnik
Tradicionalni Poletni glasbeni festival Cantabile spet prihaja in vabi v Logatec. V objemu čudovitih ambientov bo na sporedu sedem glasbenih večerov. Festival se bo začel 25. junija, na Dan državnosti in bo trajal do 11. julija. Z nami je bil vodja Simfoničnega orkestra Cantabile maestro Marjan Grdadolnik.
Tradicionalni Poletni glasbeni festival Cantabile spet prihaja in vabi v Logatec. V objemu čudovitih ambientov bo na sporedu sedem glasbenih večerov. Festival se bo začel 25. junija, na Dan državnosti in bo trajal do 11. julija. Z nami je bil vodja Simfoničnega orkestra Cantabile maestro Marjan Grdadolnik.
kulturaglasbagledališčefilmFestival CantabileMarjan Grdadolnik
Kulturni utrinki
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.
Kulturni utrinki
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.
Kulturni utrinki
V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Kulturni utrinki
V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Kulturni utrinki
Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu. Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.
Kulturni utrinki
Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu. Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.
Kulturni utrinki
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.
Kulturni utrinki
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.
Kulturni utrinki
Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije.
Kulturni utrinki
Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.
Kulturni utrinki
V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.
Kulturni utrinki
Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.
Kulturni utrinki
Pisateljica Danica Ozvaldič je pri Založbi Pivec izdala roman z naslovom Brez obraza. Širši javnosti ga bodo predstavili danes (sreda 24. 9. ) ob 18. uri na literarno glasbenem večeru v Sodnem stolpu v Mariboru. V pogovoru nam je avtorica predstavila svoje delo in nas povabila na predstavitev.
Kulturni utrinki
Nadškofija Maribor, prej lavantinska oziroma mariborska škofija, bo leta 2028 obhajala visoko obletnico – 800 let. Predstavili smo triletno praznovanje s številnimi dogodki s področja kulture. O tem sta spregovorila nadškof metropolit Alojzij Cvikl in koordinator praznovanja dr. Sebastijan Valentan.
Kulturni utrinki
Nadškofija Maribor, prej lavantinska oziroma mariborska škofija, bo leta 2028 obhajala visoko obletnico – 800 let. Predstavili smo triletno praznovanje s številnimi dogodki s področja kulture. O tem sta spregovorila nadškof metropolit Alojzij Cvikl in koordinator praznovanja dr. Sebastijan Valentan.
Slovencem po svetu in domovini
Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki« Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.
Sol in luč
»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.
Naš gost
Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej.
Pogovor o
Državni zbor je tik pred tretjo obravnavo in glasovanjem o predlogu novele zakona o vrtcih. Pred tem smo želeli znova opozoriti na nevarne spremembe tega zakona, zlasti člena, ki predvideva ukinitev sofinanciranja programa otrokom, ki obiskujejo zasebne vrtce. Naši gostje so bili Matevž Vidmar iz Združenja zasebnih vrtcev, vodja Iniciative staršev otrok v zasebnih vrtcih Gregor Bezenšek in Marko Balažic, ki se že več let bori za pravice otrok, ki zadevajo njihovo vzgojo. Spregovorili so o vzrokih za nenadne spremembe zakona, o posameznikih, ki pri tem vztrajajo, o neresnicah, ki jih širijo predlagatelji, pa tudi o tem, da bodo vztrajali pri zavzemanju za pravice otrok in staršev ter možnosti izbire, ki jo poznajo demokratične družbe.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.
Radijski roman
Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža.
Ana T. S., založba Ognjišče
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA
0:28:42_Peter Kraus - Sweety
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE
1:26:48_The Kelly Family - An Angel
Via positiva
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.