Donald Trump naj bi po zadnjih rezultatih osvojil drugi mandat, pri čemer je negativna kampanja Kamale Harris razočarala delavski razred, saj ni znala ponuditi jasne vizije, kako izboljšati njihova življenja, je za Radio Ognjišče komentiral politolog Klemen Balanč.
Donald Trump naj bi po zadnjih rezultatih osvojil drugi mandat, pri čemer je negativna kampanja Kamale Harris razočarala delavski razred, saj ni znala ponuditi jasne vizije, kako izboljšati njihova življenja, je za Radio Ognjišče komentiral politolog Klemen Balanč.
Donald Trump naj bi po zadnjih rezultatih osvojil drugi mandat, pri čemer je negativna kampanja Kamale Harris razočarala delavski razred, saj ni znala ponuditi jasne vizije, kako izboljšati njihova življenja, je za Radio Ognjišče komentiral politolog Klemen Balanč.
Informativni prispevki
Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma skoraj zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem po·asi vra·a iz politi·ne osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot ka·e ne znotraj NATA. Geopoliti·ni analitik dr. Bogomil Ferfila ocenjuje, da je tak·en razplet pri·akovan, saj da se Putin nikoli v zgodovini ni odpovedal osvojenim ozemljem, Rusija pa je v mednarodni skupnosti nujno dojemati kot voja·ko velesilo.
Informativni prispevki
Ukrajina se bo za sklenitev mirovnega sporazuma skoraj zagotovo morala odpovedati delu svojega ozemlja. Ruski predsednik Vladimir Putin se medtem po·asi vra·a iz politi·ne osamitve Zahoda, ki naj bi v prihodnje Ukrajini zagotavljal tudi varnost, a kot ka·e ne znotraj NATA. Geopoliti·ni analitik dr. Bogomil Ferfila ocenjuje, da je tak·en razplet pri·akovan, saj da se Putin nikoli v zgodovini ni odpovedal osvojenim ozemljem, Rusija pa je v mednarodni skupnosti nujno dojemati kot voja·ko velesilo.
Informativni prispevki
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Informativni prispevki
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Z novinarjem portala Zanima.me Petrom Meršetom smo se pogovarjali o raziskavi Utrip družbe.
Informativni prispevki
Z novinarjem portala Zanima.me Petrom Meršetom smo se pogovarjali o raziskavi Utrip družbe.
Informativni prispevki
V Policijskem sindikatu Slovenije izražajo oster protest zaradi postopka priprave policijske novele, ki jo je vlada konec julija posredovala v parlamentarno proceduro. Zahtevajo, da se postopek sprejemanja novele nemudoma zaustavi ali pripravi dopolnila, usklajena s sindikatom. V nasprotnem ne izključujejo aktivacije sindikalnih aktivnosti, opozarja podpredsednik sindikata Marko Jakac. Z njim se je pogovarjal Rok Mihevc.
Informativni prispevki
V Policijskem sindikatu Slovenije izražajo oster protest zaradi postopka priprave policijske novele, ki jo je vlada konec julija posredovala v parlamentarno proceduro. Zahtevajo, da se postopek sprejemanja novele nemudoma zaustavi ali pripravi dopolnila, usklajena s sindikatom. V nasprotnem ne izključujejo aktivacije sindikalnih aktivnosti, opozarja podpredsednik sindikata Marko Jakac. Z njim se je pogovarjal Rok Mihevc.
Za življenje
O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.
Slovencem po svetu in domovini
Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.
Doživetja narave
Marija je najboljša učiteljica tišine, ki jo iščemo tudi v gorskem svetu. Zakaj so gore prostor, kjer človek lažje začuti presežno? Kako se v tišini narave rojeva molitev in kako Marijino varstvo občutijo na svojih poteh gorski tekač, padalec in zlatomašnik ter oskrbnik svetišča na Kredarici? Naši gostje na praznik Marjinega vnebovzetja so bili trije duhovniki: dr. Matjaž Celarc, Jože Poje in Miro Šlibar.
Komentar tedna
Prava moč Božje besede se razodeva v tišini našega srca, v ljubezni, ko stopimo pred Marijino podobo in čutimo njeno milost. Pisatelj Ivan Cankar je o Mariji Pomagaj zapisal: »Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezja in potolažen boš«. Ozrimo se k Mariji, zaupajmo ji naše misli in potolaženi bomo.
Komentar je pripravila Vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt.
Sol in luč
Čas ni hitra cesta med zibelko in grobom, ampak prostor za počitek na soncu. Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen! To je le delček zapisa Phila Bosmansa, priljubljanega pisatelja in redovnika, Njegovi zapisi so kot sprehod v prijetni senci v kateri se, v tišini njegovih besed, prav prijetno spočiješ. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Ko bodo paradižniki zreli, imeli pa bomo še kakšnega zelenega, lahko naredimo okusno solato za ozimnico. Zraven dodamo še papriko (rdečo, zeleno, rumeno). Pa 1-3 čebule, sol. kakšno žličko sladkorja in lovorjev list. Sestavine narežemo, damo v posodo in počakamo, da zavre. Pustimo pet minut, vmes premešamo in nalagamo v vroče kozarce, ki jih dobro zapremo. Ta solata se poda k narezkom, čevapčičem ...
Duhovna misel
»Nagrada« za trditev, da sem žrtev, je, da postavimo v ospredje svoj problem. Gre za proces, ki ga lahko imenujemo težava sočutja. Ljudje ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino