Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.
Informativni prispevki
V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.
Informativni prispevki
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
Informativni prispevki
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
Informativni prispevki
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta.
Informativni prispevki
V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.
Informativni prispevki
V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.
Informativni prispevki
Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.
Informativni prispevki
Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.
Informativni prispevki
Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije.
Informativni prispevki
Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije.
Informativni prispevki
V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.
Informativni prispevki
V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.
Doživetja narave
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji sta bila z nami prvič komentatorja dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič. Aktualno dogajanje v družbi, zlasti politiki in medijih, je bila osrednja tema pogovora, uvodoma pa sta gosta spregovorila tudi o sebi in svojem delu.
Naš pogled
Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?
Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.
Naš gost
Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …
Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.
Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih
Rožni venec
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
Od slike do besede
Aprila 2023 bo minilo 95 let od rojstva Justina Stanovnika, ki ga naši poslušalci poznajo, a je njegova misel tako dragocena in jasna, da je prav, če si jo ob jubileju znova prikličemo v spomin. Poslušali smo Justina Stanovnika, kako je govoril na simpoziju o koncu vojne in zlu, ki je zadelo slovenski narod.
Družinska kateheza
Si je mogoče tudi v času hitrega tempa in majhnih otrok vzeti čas za molitev?
Gosta Družinske kateheze sta bila Marjeta in Matej Bec. Govorili smo o tem, kako živeti duhovnost v družini; kako moški in ženska vsak po svoje doživljata odnos z Bogom, pa tudi o skupni molitvi in odnosu z Bogom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.