Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

info pogovor zdravstvo pandemija novi koronavirus

10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

info vojna ukrajina politika

Informativni prispevki

Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

VEČ ...|7. 2. 2023
Profesor dr. Boštjan M. Turk predstavil novo knjigo »Vojna za mir«

Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.

»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.

Alen Salihović

info vojna ukrajina politika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 2. 2023
Izjava škofa Petra Štumpfa med celinskim zasedanjem sinode za Evropo v Pragi

V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.

Izjava škofa Petra Štumpfa med celinskim zasedanjem sinode za Evropo v Pragi

V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.

info duhovnost cerkev sinoda

Informativni prispevki

Izjava škofa Petra Štumpfa med celinskim zasedanjem sinode za Evropo v Pragi

V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.

VEČ ...|7. 2. 2023
Izjava škofa Petra Štumpfa med celinskim zasedanjem sinode za Evropo v Pragi

V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.

Radio Ognjišče

info duhovnost cerkev sinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

info oskrba bivalne skupnosti

Informativni prispevki

Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

VEČ ...|6. 2. 2023
Nevenka Ražman: Želimo omogočiti življenjske pogoje glede na potrebe in želje pri soustvarjanju življenja v hiši

V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.

Radio Ognjišče

info oskrba bivalne skupnosti

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2023
Novinar Peter Merše za Radio Ognjišče o obljubah vlade in njihovih neizpolnitvah

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta. 

Novinar Peter Merše za Radio Ognjišče o obljubah vlade in njihovih neizpolnitvah

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta. 

info poltika vlada pogovor

Informativni prispevki

Novinar Peter Merše za Radio Ognjišče o obljubah vlade in njihovih neizpolnitvah

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta. 

VEČ ...|3. 2. 2023
Novinar Peter Merše za Radio Ognjišče o obljubah vlade in njihovih neizpolnitvah

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta. 

Alen Salihović

info poltika vlada pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2023
Tomaž Merše: Kakšen odnos ima vlada do družinske politike?

V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.

Tomaž Merše: Kakšen odnos ima vlada do družinske politike?

V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Kakšen odnos ima vlada do družinske politike?

V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.

VEČ ...|1. 2. 2023
Tomaž Merše: Kakšen odnos ima vlada do družinske politike?

V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2023
S- Hermina Nemšak o dnevu Bogu posvečenega življenja

Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.

S- Hermina Nemšak o dnevu Bogu posvečenega življenja

Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.

info duhovnost info

Informativni prispevki

S- Hermina Nemšak o dnevu Bogu posvečenega življenja

Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.

VEČ ...|1. 2. 2023
S- Hermina Nemšak o dnevu Bogu posvečenega življenja

Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.

Radio Ognjišče

info duhovnost info

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2023
Zevnikova in Rupar o vseslovenskem protestu upokojencev

Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije. 

Zevnikova in Rupar o vseslovenskem protestu upokojencev

Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije. 

info protest

Informativni prispevki

Zevnikova in Rupar o vseslovenskem protestu upokojencev

Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije. 

VEČ ...|31. 1. 2023
Zevnikova in Rupar o vseslovenskem protestu upokojencev

Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije. 

Radio Ognjišče

info protest

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 1. 2023
Dr. Etelka Korpič Horvat: Tveganje revščine večje tudi pri zaposlenih z najnižjimi dohodki.

V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.

Dr. Etelka Korpič Horvat: Tveganje revščine večje tudi pri zaposlenih z najnižjimi dohodki.

V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.

info

Informativni prispevki

Dr. Etelka Korpič Horvat: Tveganje revščine večje tudi pri zaposlenih z najnižjimi dohodki.

V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.

VEČ ...|27. 1. 2023
Dr. Etelka Korpič Horvat: Tveganje revščine večje tudi pri zaposlenih z najnižjimi dohodki.

V Sloveniji so tveganju revščine najbolj izpostavljene starejše ženske in enostarševske družine, pa tudi vse več zaposlenih, ki za delo prejemajo nizko plačilo. Več kot 30 strokovnjakov, ki področje proučujejo iz različnih vidikov, se je problematike dotaknilo v monografiji Socialna država in revščina. V njej so ponudili tudi nekatere rešitve za soočenje z revščino in zmanjševanjem tveganja. Za naš radio je spregovorila urednica zbornika, pravnica dr. Etelka Korpič Horvat. Z njo se je pogovarjal Andrej Šinko.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|3. 2. 2023
Opazovanje zelenega kometa ZTF

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Opazovanje zelenega kometa ZTF

V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaopazovanjenočno neboteleskopzeleni komet

Moja zgodba

VEČ ...|5. 2. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja o stanju v Lavantinski škofiji (Aleš Maver)

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar, klasični filolog, teolog, publicist in profesor dr. Aleš Maver, eden od zgodovinarjev, ki proučujejo življenja slovenskih mučencev žrtev totalitarizmov XX. stoletja. Prisluhnili ste lahko splošnemu prikazu razmer v Laventinski škofiji, ki so se močno razlikovale od tistih v Ljubljanski pokrajini. Prav tako ste lahko slišali nekaj več o škofu Ivanu Jožefu Tomažiču, ki je vodil maribrsko škofijo med drugo svetovno vojno.

Jože Bartolj

spominpolitikaAleš Maverslovenski mučenci XX stoletja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 2. 2023
dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič: Potres v Turčiji in Siriji, slovenski mediji in trenutno stanje v politiki

V oddaji sta bila z nami prvič komentatorja dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič. Aktualno dogajanje v družbi, zlasti politiki in medijih, je bila osrednja tema pogovora, uvodoma pa sta gosta spregovorila tudi o sebi in svojem delu. 

dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič: Potres v Turčiji in Siriji, slovenski mediji in trenutno stanje v politiki

V oddaji sta bila z nami prvič komentatorja dr. Peter Gregorčič in Miran Videtič. Aktualno dogajanje v družbi, zlasti politiki in medijih, je bila osrednja tema pogovora, uvodoma pa sta gosta spregovorila tudi o sebi in svojem delu. 

Tanja Dominko

politikadružbapotreskomentar

Naš pogled

VEČ ...|7. 2. 2023
Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan: Kako zvenijo imena ali Bo kdaj razglašeno Balantičevo leto?

Kdaj bomo torej znali svoje velikane ceniti po njihovih delih in jim ne bomo dodajali političnih predznakov, ki jih delajo neenakovredne. Katera leva vlada bo torej razglasila Balantičevo leto?

Naš pogled je pripravila profesorica slovenščine Mirjana Furlan.

Mirjana Furlan

komentarkulturadružbapolitikaspomin

Naš gost

VEČ ...|4. 2. 2023
Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Naš gost Prešernov nagrajenec Herman Gvardjančič

Pred slovenskim kulturnim praznikom, ob prihajajočem 80 rojstnem dnevu in pred podelitvijo najvišjih državnih priznanj za delovanje na umetniških področjih, je bil v oddaji »Naš gost« letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, akademski slikar in pedagog Herman Gvardjančič! Z njim smo govorili o umetnosti in ustvarjanju o pedagoškem delu in tudi o praznovanju praznika kulture, kajti Slovenci smo verjetno edini narod, ki imamo ob tem prazniku tudi dela prost dan …

Kar tri velike Gvardjančičeve razstave bodo v tem letu na ogled. Prva v Galeriji Equrna, ki ga je tudi predlagala za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zatem v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, tretja pa bo poleti v Škofji Loki.

Za Hermana Gvardjančiča je izjemno pomembna krajina. Ta je tista, ki ga resnično zanima. Ker prihaja iz okolice Škofje Loke (Gorenja vas – Reteče), smo govorili tudi o tem, da ima to mesto pri nas bržčas najdaljšo slikarsko tradicijo z brati Šubic, Ažbetom, Groharjem in še z vrsto drugih umetnikov brez katerih si težko predstavljamo slovensko slikarstvo, še posebej moderno. Sem se umešča tudi naš gost … 

Radio Ognjišče

spominživljenjeHerman Gvardjančič

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|8. 2. 2023
Častitljivi del dne 8. 2.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del dne 8. 2.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

Od slike do besede

VEČ ...|7. 2. 2023
Simpozij - Justin Stanovnik

Aprila 2023 bo minilo 95 let od rojstva Justina Stanovnika, ki ga naši poslušalci poznajo, a je njegova misel tako dragocena in jasna, da je prav, če si jo ob jubileju znova prikličemo v spomin. Poslušali smo Justina Stanovnika, kako je govoril na simpoziju o koncu vojne in zlu, ki je zadelo slovenski narod.

Simpozij - Justin Stanovnik

Aprila 2023 bo minilo 95 let od rojstva Justina Stanovnika, ki ga naši poslušalci poznajo, a je njegova misel tako dragocena in jasna, da je prav, če si jo ob jubileju znova prikličemo v spomin. Poslušali smo Justina Stanovnika, kako je govoril na simpoziju o koncu vojne in zlu, ki je zadelo slovenski narod.

Mateja Subotičanec

kulturaspominpolitika

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 2. 2023
Molitev - Marjeta in Matej Bec

Si je mogoče tudi v času hitrega tempa in majhnih otrok vzeti čas za molitev?

Gosta Družinske kateheze sta bila Marjeta in Matej Bec. Govorili smo o tem, kako živeti duhovnost v družini; kako moški in ženska vsak po svoje doživljata odnos z Bogom, pa tudi o skupni molitvi in odnosu z Bogom.

Molitev - Marjeta in Matej Bec

Si je mogoče tudi v času hitrega tempa in majhnih otrok vzeti čas za molitev?

Gosta Družinske kateheze sta bila Marjeta in Matej Bec. Govorili smo o tem, kako živeti duhovnost v družini; kako moški in ženska vsak po svoje doživljata odnos z Bogom, pa tudi o skupni molitvi in odnosu z Bogom.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan