Informativni prispevki
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Informativni prispevki
Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.
Svetovalnica
Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje.
Svetovalnica
Spregovorili smo o posledicah epidemije za družbo. Med drugim o stiskah ljudi, družbenih delitvah in nujnosti pozitivnega razmišljanja. V zvezi s slednjim je psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik dejal, da nam pomaga ohranjati upanje, s takšnim pogledom pa lahko krizno obdobje preidemo bistveno lažje.
Komentar tedna
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Komentar tedna
Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?
Svetovalnica
Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Svetovalnica
Govorili smo o epidemiji in cepljenju. Na še neodgovorjena vprašanja poslušalcev smo tudi tokrat poiskali odgovore s pomočjo strokovnjakov: dr. Mateje Logar, dr. Tatjane Avšič Županc in dr. Romana Jerale. Vabljeni k poslušnju!
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Naš gost
Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.
Naš gost
Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Pogovor o
Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.
Svetovalnica
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk svetuje, kako ravnati in na kaj še posebno paziti v nekaterih novih življenjskih situacijah, ki nam jih prinaša pandemija. Ob koriščenju turističnih bonov marsikdo prvič stopi v hotelsko življenje, zato tudi nekaj nasvetov turistom in turističnim delavcem. Vsem pa splošno priporočilo: veliko potrpljenja, prijaznosti in malce ponižnosti ...
Svetovalnica
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.
Pevci zapojte, godci zagodte
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.
Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples.
Prijatelji Radia Ognjišče
Tudi v letošnjem letu vsak zadnji ponedeljek poslušamo vaše narodnozabavne glasbene želje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.