Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 4. 2022
Žveglič: Takoj po volitvah pričakujemo konkretna dejanja

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

Žveglič: Takoj po volitvah pričakujemo konkretna dejanja

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

naravakmetijstvopolitkapričakovanjeKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Žveglič: Takoj po volitvah pričakujemo konkretna dejanja

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

VEČ ...|21. 4. 2022
Žveglič: Takoj po volitvah pričakujemo konkretna dejanja

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

Robert Božič

naravakmetijstvopolitkapričakovanjeKGZS

Dogodki

VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

družbapolitkakomentardomobranci

Dogodki

Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

VEČ ...|8. 11. 2021
Peter Sušnik: Prepoved sv. maše za žrtve revolucije na Ljubljanskem gradu

Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.

Peter Sušnik

družbapolitkakomentardomobranci

Naš pogled

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

komentardružbapolitka

Naš pogled

Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

VEČ ...|28. 9. 2021
Marta Jerebič: Bitka med kaosom in redom

V zadnjem času pogosto slišimo besedo kaos, državni udar, svoboda ljudem. Ali morda slišimo tudi besedo red?

Razmišlja Marta Jerebič.

Marta Jerebič

komentardružbapolitka

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 2. 2021
Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 2. 2021
Gabriel Kavčič: Razprava o splavu bi morala temeljiti na zaščiti najšibkejših, spoštovanju medicinskih dejstev ter legitimnosti odločanja o življenju in smrti

Če smo pred nekaj tedni samo predvidevali, da naj bi si novi ameriški predsednik prizadeval za uzakonitev sodbe vrhovnega sodišča Roe vs. Wade, je to kmalu postalo povsem jasno in očitno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 1. 2021
P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

VEČ ...|25. 1. 2021
P. Branko Cestnik v odgovoru na napad na Zavod Iskreni in ministra Janeza Ciglerja Kralja

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugimi temami smo govorili tudi o velikem uredniku, ki vse bolj cenzurira misli ljudi, ki jim ni po všeči in o napadu na portal Iskreni.net ter na ministra Cigler Kralja.

Jože Bartolj

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 1. 2021
Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|25. 1. 2021
Gabriel Kavčič: Katoliško neudobje ob Joeju Bidnu

Pred dnevi sem bil udeležen v neki debati o novem predsedniku ZDA. Sogovornik, sicer duhovnik, je vsako stvar argumentiral nekako takole: »Joe Biden je katolik, treba je držati z njim«. In res – Biden načrtno kaže svojo povezanost s katoliško vero: okrog hodi z rožnim vencem v roki in se ob nedeljah udeležuje svete maše. Še na dan volitev se je je udeležil.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 1. 2021
Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 1. 2021
Rajko Podgoršek: Draga leva sredina, ustavite skrajno levico!

Nov teden, novi pritiski. Protestniki pod vodstvom Jaše Jenulla so stranko SMC prekrstili v SDSMC. Ulični anonimneži so v zavetju noči s plakatno akcijo poslance te iste stranke povezali s kljukastimi križi, torej jih prekrstili v naciste. In nazadnje imamo še hekersko skupino Anonymous Slovenija, ki je poslanca Branka Simonoviča ožigosala za narodnega izdajalca ter mu grozila, da se bo cvrl v peklu. Kam pluje naša levica?

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA

Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.

Alen Salihović

politkadružbakomentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

politkadružbaZDA

Komentar Družina

Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)

Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.

Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.

Rok Blažič

politkadružbaZDA

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 1. 2021
Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentarkoronavirus

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 1. 2021
Rok Čakš: Edini resen zaplet s hitrimi COVID testi je, da so jih državi prepoceni prodali napačni ljudje

Minuli teden je bila na medijskem tnalu ponovno medicinska oprema, a tokrat ne zato, ker bi bila predraga, temveč ker je prepoceni. Natančneje, hitri antigentski testi, s katerimi se je v državi v decembru začelo množično testiranje. Verjevši medijem naj bi bilo s HAT testi, ki jih je država kupila za množično testiranje, narobe vse; bili naj bi nekvalitetni, nezanesljivi, skratka neuporabni in zanič, zaradi česar so ponekod testiranja ustavili, saj naj bi jih prepovedala celo Agencija za zdravila, smo lahko izvedeli. Višek vsega pa je bilo javno luksuziranje mladih lastnikov medicinskega podjetja Majbert Pharm, ki je Kitajske teste dostavilo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politkadružbakomentarkoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 1. 2021
Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

VEČ ...|4. 1. 2021
Dr. Janez Juhant o letu 2020

S telogom in filozofom dr. Janezom Juhantom smo komentirali dogajanje v letu 2020 in pogledali tudi kaj nam obeta leto 2021.

Tanja Dominko

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 1. 2021
Peter Jerman: Težko si je predstavljati, kako bi rusofil Erjavec slovensko zunanjo politiko obrnil v smer jedrnih držav EU

S koncem leta nekateri upajo tudi na konec tretje Janševe vlade. Koalicija ustavnega loka (KUL) pod vodstvom starega novega predsednika DeSUS dela noč in dan, da bi zrušila desno-sredinsko vlado. Med ključnimi razlogi, ki so našteti v njihovem kratkem programu, je tudi zunanja politika. Ta naj bi bila pod vodstvom Janeza Janše in Anžeta Logarja preveč usmerjena v vzhod, s tem pa naj bi povzročala oddaljitev Slovenije od jedrnih držav Evropske unije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Jerman

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 12. 2020
P. Branko Cestnik o cepivu in cepljenju

Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.

P. Branko Cestnik o cepivu in cepljenju

Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.

politkadružbakomentarkoronavirus

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o cepivu in cepljenju

Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.

VEČ ...|28. 12. 2020
P. Branko Cestnik o cepivu in cepljenju

Z nami je bil naš redni gost p. Branko Cestnik. Najprej smo spregovorili o korakih za leto 2021, osrednja tema pa je bila razmislek o cepljenju. Že Slomšek je pridigal, da se je potrebno cepiti, ko pride do takšne situacije.

Jože Bartolj

politkadružbakomentarkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 12. 2020
Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|28. 12. 2020
Rok Čakš: Kar se smučarije tiče, vsi podpiramo Janeza Janšo

»Po dežurstvu: po nekajdnevnem mini-premoru so številke spet višje, oddelki in hodniki urgence polni. Prihaja vse več prizadetih zaradi kasnejših posledic covida, sploh pljučnih embolij (strdki v pljučih). Razumem željo po odprtju trgovin, ampak posledice bodo neizbežne.«

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Čakš

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 12. 2020
Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitkadružba

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|14. 12. 2020
Gabriel Kavčič: Demokracija, beli Jezus in rasizem

Pred dnevi je bil v reviji Demokracija v rubriki »Glosa« (glose naj bi bili kratki in duhoviti članki) objavljeno peto nadaljevanje tako imenovanega »satiričnega« zapisa, ki je bil široko razumljen kot rasističen. Na zapis se je najprej na twitterju odzval minister Koritnik, potem pa so o njem poročali tudi t.i. mainstream mediji. Ovadena sta bila avtor zapisa Aleksander Škorc (psevdonim?) in odgovorni urednik Demokracije, Jože Biščak; stranka SDS kot lastnica manjšega dela založbe, ki Demokracijo izdaja, pa se je od zapisa distancirala in ga obsodila.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Gabriel Kavčič

komentarpolitkadružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 12. 2020
Dr. Žiga Turk o vztrajnem rušenju vlade

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor, publicist in naš redni gost, ki ostaja z nami tudi v prihodnjem letu. Tokrat je spregovoril o svojih pogledih na aktualno politično situacijo in na ukrepe, ki jih od nas terja koronavirus. Pogledali smo tudi v Bruselj in še kam.

Dr. Žiga Turk o vztrajnem rušenju vlade

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor, publicist in naš redni gost, ki ostaja z nami tudi v prihodnjem letu. Tokrat je spregovoril o svojih pogledih na aktualno politično situacijo in na ukrepe, ki jih od nas terja koronavirus. Pogledali smo tudi v Bruselj in še kam.

komentarpolitkadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o vztrajnem rušenju vlade

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor, publicist in naš redni gost, ki ostaja z nami tudi v prihodnjem letu. Tokrat je spregovoril o svojih pogledih na aktualno politično situacijo in na ukrepe, ki jih od nas terja koronavirus. Pogledali smo tudi v Bruselj in še kam.

VEČ ...|14. 12. 2020
Dr. Žiga Turk o vztrajnem rušenju vlade

V oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor, publicist in naš redni gost, ki ostaja z nami tudi v prihodnjem letu. Tokrat je spregovoril o svojih pogledih na aktualno politično situacijo in na ukrepe, ki jih od nas terja koronavirus. Pogledali smo tudi v Bruselj in še kam.

Tanja Dominko

komentarpolitkadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|7. 12. 2020
Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|7. 12. 2020
Rajko Podgoršek: Za sindikate javnega sektorja je Janez Janša večja grožnja od koronavirusa

Minuli petek je slovenski narod s strani Branimirja Štruklja in njegovih izvedel, da bomo v tej zaostreni situaciji soočeni še s stavko Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Težava naj bi bila predlagana vladna zamrznitev minimalne plače. In čeprav je predsednik vlade zatrdil, da ”Vlada ni prejela (kaj šele sprejela) še nobenega uradnega predloga,” je odziv sindikatov kratek in jasen: “Socialnega dialoga ni več.” In začetek priprav na stavko.

Celoten komentar lahko najdete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|16. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|16. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Slovenska levica zdaj slavi Bidena. Ampak sloni si zapomnijo

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 11. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

VEČ ...|16. 11. 2020
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o vladnih ukrepih in volitvah v ZDA

So ukrepi, ki jih sprejema vlada za omejitev širjenja novega koronavirusa prehudi in kakšno sporočilo lahko izluščimo po volitvah v ZDA? To sta zgolj dve vprašanji, ki smo jih zastavili vrhovni sodnici Barbari Zobec in vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Alen Salihović

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 11. 2020
Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

politkakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

VEČ ...|9. 11. 2020
Prof. Janez Juhant o aktualnem dogajanju

Z nami je bil profesor Janez Juhant, ki je komentiral različne teme v povezavi s trenutnim dogajanjem doma in po svetu.

Tanja Dominko

politkakomentardružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitkadružba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|2. 11. 2020
Rajko Podgoršek: Mar slovensko levico žuli, da je otrok slovenske katoliške identitete?

Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti, v letos izdani knjigi z naslovom, ‘Po razpadu skupne države’, v kateri opisuje kaotičen čas razpada habsburške monarhije, navaja zanimiv dogodek, ki se je leta 1918 zgodil v Celju. Glasilo slovenskega Narodnega sveta je objavilo vzklik: ”Nemško Celje danes – in nikdar več!” To je ironična parafraza znamenitega vzklika nemškega cesarskega odposlanca ob smrti zadnjega celjskega kneza Ulrika II., ”Danes grofje in nikdar več!”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentarpolitkadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo

Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

politkadružbakomentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.
VEČ ...|24. 8. 2020
Gabriel Kavčič: Opletanje s krščanstvom, rožnim vencem in Biblijo
Pred dnevi je javnost razburkal govor madžarskega premierja Viktorja Orbána ob otvoritvi spomenika »narodne povezanosti« v Budimpešti. Eden bolj citiranih delov nagovora je bil tale: »Zahodna Evropa se je odrekla … duhovnim globinam življenja, odrekla se je veselju nad zakonsko zvezo in potomstvom, odrekla se je tudi duhovni moči narodne kulture. Z drugimi besedami, odrekla se je krščanski Evropi. Namesto vsega tega eksperimentira … z mavričnim preoblikovanjem družin, migracijami in s poskusi odprtih družb.«Celoten komentar lahko najdete na spletni strani portala Domovina.je.

Gabriel Kavčič

politkadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 6. 2020
Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico

V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

politkakomentarsodstvodružba

Spoznanje več, predsodek manj

Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.
VEČ ...|15. 6. 2020
Kandidatura Barbare Zobec za ustavno sodnico
V oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Najprej smo govorili o kandidaturi Barbare Zobec za ustavno sodnico in tudi zakaj je od nje odstopila, nato pa v zadnjem delu oddaje še o dveh obletnicah – 75-letnici konca druge svetovne vojne in morije, ki se je zgodila po njej ter o začetku osamosvojitvenih procesov, ki so se začeli pred 30-imi leti.

Alen Salihović

politkakomentarsodstvodružba

Pogovor o

VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?

V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

politkakomentarepidemijadružba

Pogovor o

Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.
VEČ ...|3. 6. 2020
Kako dolgo bomo čutili posledice epidemije?
V nedeljo je bila preklicana epidemija covida-19, ki je bila razglašena 12. marca. Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. O tem smo spregovorili v današnjem Pogovoru o. Najprej smo predvajali pogovor z direktorjem Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Alešem Rozmanom, nato ste slišali, kako konec epidemije in svoje delo ocenjujejo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, minister za zdravje Tomaž Gantar in poveljnki Civilne zaščite Srečko Šestan.

Alen Salihović

politkakomentarepidemijadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 5. 2022
Vincenc in Verena Gotthardt

Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.  

Vincenc in Verena Gotthardt

Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 5. 2022
Marija nam daje pogum

V šmarnicah poslušamo zgodbe otrok iz misijonov. Današnjo pa nam je zaupala Ljubenka, ki je iz Makedonije prišla v Slovenijo. Ko je spoznala, da je v njenem imenu skrita Božja ljubezen, so izginili vsi strahovi.

Marija nam daje pogum

V šmarnicah poslušamo zgodbe otrok iz misijonov. Današnjo pa nam je zaupala Ljubenka, ki je iz Makedonije prišla v Slovenijo. Ko je spoznala, da je v njenem imenu skrita Božja ljubezen, so izginili vsi strahovi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskošmarnice 2022šmarnice

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Komentar tedna

VEČ ...|20. 5. 2022
Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar: Med vzroki in posledicami

Zakaj je potrebno, da v Sloveniji 17. maja obeležujemo kot nacionalni dan spomina na vse žrtve komunističnega nasilja? Ta dan smo letos obeleževali prvič in negodovanje nad tem dokazuje, da je ena najbolj usodnih značilnosti sodobne Slovenije dejstvo, da sprotnega dogajanja ne znamo ali nočemo povezati z zgodovinskimi vzroki. Do zgodovine se moramo opredeliti s stoletja veljavnimi načeli. Le tako bomo ločili pravo svobodo od tiste, ki se za svobodo razglaša sama.

Lenart Rihar - ravnatelj Rafaelove družbe

komentar

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Od slike do besede

VEČ ...|24. 5. 2022
Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Rafael Terpin - akademski slikar

Govorili smo o knjigi, monografiji Klanec do doma drugi del, akademskega slikarja Rafael Terpina. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bogataj, prinaša zbirko risb kmečkih hiš in literarne zgodbe, ki so nastale ob njih. To so kraji nad Idrijco, med Tolminom, Škofjo Loko, Logatcem in Ajdovščino, med Bačo, Sočo, Vipavo in Soro. Avtor je v minulih letih na svojih poteh spremljal in beležil njihov razcvet, njihovo umiranje in propadanje.

Jože Bartolj

kultura

Za sožitje

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Nataša Ličen

medgeneracijsko sožitjeodnosipogovordružbaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|24. 5. 2022
Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Poezija festivala Ritem srca.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odličnih besedil pesmi s preteklih festivalov Ritem srca, saj oddaja sovpada z letošnjo izvedbo festivala.

Tadej Sadar

glasbaduhovnost