Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več predsodek manj sta bila zgodovinarja dr. Renato Podbersič mlajši in Helena Jaklitsch. Ocenila sta leto, ki je za nami in med drugim razmišljala tudi ob Titovem spomeniku v Velenju, ki je v preteklih dneh doživel dekapitacijo in zatem hitro sanacijo ...
Duhovna misel
Nekoč so v daljni deželi živeli čudni ljudje. Trdo so delali od zore do mraka, vse svoje moči so posvetili kopanju vodnjakov. Vsaka družina ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Pogovor o
V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.
Slovencem po svetu in domovini
Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo 9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.
Zgodbe za otroke
Je adventni čas resnično skoraj pri koncu? Brez skrbi, v radijskem zvočnem koledarju vas čaka še nekaj zgodb. V današnji tudi mi odštevamo čas. Prijetno poslušanje vam želi vaš radio Ognjišče!
Adventna spodbuda
Tudi na sveti večer nas je zgodba upanja peljala v misijone. Barbara Čuk, ki deluje v Mehiki, je zapisala resnično zgodbo o hrepenenju po ljubezni, o dečku Tadeu, ki nam sporoča, da nam bližnji lahko pomagajo, da premagamo strah in znova zaupamo v dobro.
Kulturni utrinki
V Kulturnih utrinkih nam je orgličar Vladimir Hrovat predstavil božično-novoletni koncert, že dvanajsti po vrsti, ki bo v soboto 27. decembra. Poleg zasedbe harfe in ustne harmonike bo nastopil še kvartet Sul tasto iz ljubljanskega zdravniškega orkestra Camerata medica.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan - kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona.
Svetovalnica
V pričakovanju Svetega večera smo se v prazničnem jutru zazrli v jaslice in se vprašali, kaj nam pomenijo, kakšen čar je izdelati svoje jaslice, kaj jaslice prinesejo v naše domove. Naša gosta sta bila Majda Kržič iz Goričice in Matej Urh iz Borovnice. Sta različnih generacij, oba pa z navdušenjem ustvarjata jaslice iz različnih materialov.