Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu.
Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.
I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«
Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.
» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«
Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.
»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«
Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Podjetje Petre šotori in hale d.o.o. praznuje 35 let uspešnega delovanja. Na sedežu podjetja na Vranskem so odprli vrata in predstavili razvoj podjetja, tehnološke novosti, največje dosežke preteklih let in načrte za prihodnost. Družinsko podjetje je zraslo iz ključavničarske obrti Jožeta Petreta in ideje njegove žene Marije Petre, slednjo smo povabili pred mikrofon.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe delodajalcev, po katerih poklicih je največje povpraševanje, kaj pomenijo spremembe na področju dela upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kako je z zaposlovanjem mladih? Naš sogovornik je bil Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Ob nedavnem svetovnem dnevu človekovih pravic so Združeni narodi opozorili, da so človekove pravice temelj skupnega vsakdana. Pri nas je ta dan minil v zavedanju, da smo že več mesecev po izteku mandata prejšnjega varuha človekovih pravic, še vedno brez njegovega naslednika. O izzivih pri varovanju človekovih pravic je za naš radio spregovoril cerkveni pravnik in predavatelj, dr. Sebastijan Valentan.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Informativni prispevki
Po jasno izraženi volji volivcev na referendumu o zakonu o asistiranem samomoru, je pomembno, da več pozornost namenimo tudi paliativni oskrbi terminalno bolnih in vprašanju vnaprejšnje volje pacienta. Kaj to pomeni, kdaj so ti postopki etično upravičeni in kakšno besedo imajo pri tem svojci smo povprašali zdravnika dr. Pavla Poredoša.
Informativni prispevki
Mladim je dovolj občutka nemoči praznih obljub in razdeljenosti. Tega se zavedajo v društvu Nova Smer, kjer so kritični tudi do nezakonitih migracij, LGBT vsebin ter javne uprave. Zavzemajo pa se za ohranitev vloge družine, ohranjanje krščanstva in poudarjajo vlogo mladih v družbi. O omenjenih temah smo govorili z ustanovnima članoma društva Zalo Klopčič in Janezem Marinkom.
Informativni prispevki
Mladim je dovolj občutka nemoči praznih obljub in razdeljenosti. Tega se zavedajo v društvu Nova Smer, kjer so kritični tudi do nezakonitih migracij, LGBT vsebin ter javne uprave. Zavzemajo pa se za ohranitev vloge družine, ohranjanje krščanstva in poudarjajo vlogo mladih v družbi. O omenjenih temah smo govorili z ustanovnima članoma društva Zalo Klopčič in Janezem Marinkom.
Informativni prispevki
Obisk papeža Leona XIV. v Turčiji je bil za tamkajšnjo katoliško skupnost izjemen dogodek, poln duhovne bližine, ekumenskega dialoga in močnih simbolnih sporočil. Papež je v državi preživel štiri dni, v tem času pa ga je kot predsednik Turške škofovske konference spremljal izmirjski nadškof pater Martin Kmetec, ki je po obisku strnil svoje vtise.
Informativni prispevki
Obisk papeža Leona XIV. v Turčiji je bil za tamkajšnjo katoliško skupnost izjemen dogodek, poln duhovne bližine, ekumenskega dialoga in močnih simbolnih sporočil. Papež je v državi preživel štiri dni, v tem času pa ga je kot predsednik Turške škofovske konference spremljal izmirjski nadškof pater Martin Kmetec, ki je po obisku strnil svoje vtise.
Informativni prispevki
Radio Ognjišče je z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma lepo zaokrožil praznovanje 31-letnice svojega delovanja. Direktor Franci Trstenjak je ob koncu izrazil hvaležnost Bogu, da je vse teklo tako, kot je bilo načrtovano. Veliko zadovoljstvo, da je koncert uspel, pa je izrazil tudi avtor priredb in vodja instrumentalistov Boštjan Grabnar. Zadovoljni so bili tudi nastopajoči ter številni obiskovalci in poslušalci.
Informativni prispevki
Radio Ognjišče je z dvema razprodanima koncertoma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma lepo zaokrožil praznovanje 31-letnice svojega delovanja. Direktor Franci Trstenjak je ob koncu izrazil hvaležnost Bogu, da je vse teklo tako, kot je bilo načrtovano. Veliko zadovoljstvo, da je koncert uspel, pa je izrazil tudi avtor priredb in vodja instrumentalistov Boštjan Grabnar. Zadovoljni so bili tudi nastopajoči ter številni obiskovalci in poslušalci.
Komentar tedna
V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?!
Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Naš pogled
»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.
Zgodbe za otroke
Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes v zgodbi obiščemo starega očka Martina, ki božič že dolgo praznuje sam. Bo tudi letos tako? Prisluhnite očku Martinu!
Adventna spodbuda
Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”
Kulturni utrinki
Glasbeno društvo Crescendo vabi na praznični koncert ob 10-letnici delovanja. Ob zvokih simfoničnega orkestra bodo zapeli pevci vseh generacij z gosti. Koncert bo v petek 19. decembra ob 19.30 v športni dvorani Trata v Škofji Loki. Na koncert nas je povabil dirigent Žiga Kert.
Komentar Zanima.me
Namesto pomiritve se je razširil občutek nemoči. Vprašanja, ki jih slišimo v lokalnem okolju, niso več omejena na to, kdo je storilec, ampak segajo dlje: ali sistem sploh ve, kaj počne …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.