Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 12. 2023
Lojze Peterle o ustanavljanju Zavezništva krščanskih demokratov: Prvi namen je odpreti pogovor o bistvenih vprašanjih sl

Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.

Lojze Peterle o ustanavljanju Zavezništva krščanskih demokratov: Prvi namen je odpreti pogovor o bistvenih vprašanjih sl

Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.

info politika pogovor

Informativni prispevki

Lojze Peterle o ustanavljanju Zavezništva krščanskih demokratov: Prvi namen je odpreti pogovor o bistvenih vprašanjih sl

Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.

VEČ ...|2. 12. 2023
Lojze Peterle o ustanavljanju Zavezništva krščanskih demokratov: Prvi namen je odpreti pogovor o bistvenih vprašanjih sl

Nekdanji evropski poslanec, prvi predsednik slovenske vlade ter ustanovitelj stranke Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle ustanavlja društvo z imenom »Zavezništvo krščanskih demokratov«. V ta namen bo v ponedeljek podpisal tudi dogovor z SLS, ki mu bo dovolila uporabo imena SKD kot pravna naslednica in lastnica te znamke. Ustanovitelja novega društva je pred naš mikrofon za več pojasnil povabila Marjana Debevec.

Marjana Debevec

info politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 12. 2023
Slovenski veleposlanik But papežu Frančišku predal poverilno pismo

Konec julija se je štiriletni mandat slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu iztekel Jakobu Štunfu. Nasledil ga je izkušeni politik in diplomat Franc But, nekdanji kmetijski minister, predsednik SLS in dolgoletni veleposlanik, ki je papežu Frančišku danes predal poverilno pismo.

Slovenski veleposlanik But papežu Frančišku predal poverilno pismo

Konec julija se je štiriletni mandat slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu iztekel Jakobu Štunfu. Nasledil ga je izkušeni politik in diplomat Franc But, nekdanji kmetijski minister, predsednik SLS in dolgoletni veleposlanik, ki je papežu Frančišku danes predal poverilno pismo.

info papež vatikan but

Informativni prispevki

Slovenski veleposlanik But papežu Frančišku predal poverilno pismo

Konec julija se je štiriletni mandat slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu iztekel Jakobu Štunfu. Nasledil ga je izkušeni politik in diplomat Franc But, nekdanji kmetijski minister, predsednik SLS in dolgoletni veleposlanik, ki je papežu Frančišku danes predal poverilno pismo.

VEČ ...|2. 12. 2023
Slovenski veleposlanik But papežu Frančišku predal poverilno pismo

Konec julija se je štiriletni mandat slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu iztekel Jakobu Štunfu. Nasledil ga je izkušeni politik in diplomat Franc But, nekdanji kmetijski minister, predsednik SLS in dolgoletni veleposlanik, ki je papežu Frančišku danes predal poverilno pismo.

Alen Salihović

info papež vatikan but

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

info

Informativni prispevki

Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

VEČ ...|24. 11. 2023
Vladimir Prebilič: V zakonu o obnovi ni omenjeno vzdrževanje vodotokov

Za prvi komentar na zakon o obnovi po poplavah smo poklicali predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča. Kako zadovoljni so z zakonom, kaj pozdravljajo in kaj pogrešajo?

Rok Mihevc

info

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 11. 2023
Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

info

Informativni prispevki

Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

VEČ ...|24. 11. 2023
Koroški Slovenci v skupni izjavi razočarani nad Dunajem

Enotna lista, Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk so zaradi razočaranja nad narodnostno politiko zvezne vlade in neuspehom pri realizaciji koalicijskega sporazuma pripravile skupno izjavo. Opozarjajo na nujnost reforme dvojezičnega šolstva in sodstva, uporabo slovenščine v javnih ustanovah ter nujno spremembo zakona o narodnih skupnostih. Več pojasnil nam je posredoval predsednik Enotne liste Gabriel Hribar.  

Matjaž Merljak

info

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 11. 2023
Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

info

Informativne oddaje

Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

VEČ ...|23. 11. 2023
Naš gost: Duhovnik, skladatelj in zborovodja Jože Trošt

Na god sv. Cecilije je odšel v večnost zborovodja, dirigent, skladatelj in duhovnik Jože Trošt, doma s Cola nad Ajdovščino. Prisluhnite njegovim spominom iz oddaje Naš gost leta 2000. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

info

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

VEČ ...|22. 11. 2023
Ekonomist Lahovnik: Poplave so postale priročen izgovor za slabo stanje javnih financ v tej državi.

Državni zbor potrjuje predloga proračunov za prihodnje in leto 2025. Kritike nanju letijo z vseh strani, ne le zgolj opozicijske. Za komentar smo prosili ekonomista Mateja Lahovnika.

Marcel Krek

info

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 11. 2023
Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

info

Informativni prispevki

Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

VEČ ...|20. 11. 2023
Dr. Renato Podbersič o porastu sovraštva do Judov

Vojna na Bližnjem vzhodu med Izraelom in Hamasom je znova prebudila speče, a nikoli povsem izkoreninjeno sovraštvo do Judov. Antisemitizem je po evropskih mestih, kot so Pariz, London in Bruselj, postal skoraj del vsakdana. Tudi pri nas so neznanci na vrata judovskega kulturnega centra v Ljubljani narisali grafit, ki Davidovo zvezdo enači s svastiko, kar nakazuje da tudi Slovenija ni imuna na antisemitsko ozračje Evrope. Z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Nejc Krevs

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 11. 2023
Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

info

Informativni prispevki

Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

VEČ ...|16. 11. 2023
Katedrala Svobode predlaga krizno in reformno vlado

Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so v minulih dneh predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor.

Alen Salihović

info

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 11. 2023
Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Robert Božič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2023
Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Komentar tedna

VEČ ...|1. 12. 2023
Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha: Vsakdo je lahko svetilnik

Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.

Marko Pavliha

komentarspominodnosi

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Pojdite in učite

VEČ ...|3. 12. 2023
Prva adventna nedelja

Slišali smo vabilo na srečanje s Pedrom Opeko in pogledali v Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije.

Prva adventna nedelja

Slišali smo vabilo na srečanje s Pedrom Opeko in pogledali v Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 12. 2023
Bogoslovno semenišče in Marijina kongregacija slovenskih duhovnikov in bogoslovcev

Obiskali smo bogoslovno semenišče v Ljubljani, kjer se v teh dneh še posebej pripravljajo na praznik Brezmadežne, ki je njihova zavetnica in vzornica. Zato se bogoslovci in duhovniki pod njenim varstvom znotraj Cerkve že vrsto let povezujejo v Marijino kongregacijo, ki bo na slovesni praznik 8. decembra medse sprejela štiri bogoslovce prvega letnika. Pred Gospodom bodo prvič slovesno izrekli besede »Tukaj sem«. Ozrli smo se še na iztekajoči se Teden Karitas in 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za družine v stiski.

Bogoslovno semenišče in Marijina kongregacija slovenskih duhovnikov in bogoslovcev

Obiskali smo bogoslovno semenišče v Ljubljani, kjer se v teh dneh še posebej pripravljajo na praznik Brezmadežne, ki je njihova zavetnica in vzornica. Zato se bogoslovci in duhovniki pod njenim varstvom znotraj Cerkve že vrsto let povezujejo v Marijino kongregacijo, ki bo na slovesni praznik 8. decembra medse sprejela štiri bogoslovce prvega letnika. Pred Gospodom bodo prvič slovesno izrekli besede »Tukaj sem«. Ozrli smo se še na iztekajoči se Teden Karitas in 33. dobrodelni koncert Klic dobrote za družine v stiski.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|3. 12. 2023
Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 12. 2023
Obisk Marijinih svetišč po Evropi in prava svetišč na jubilej 2025

Komisija za etiko škofovskih konferenc Evropske unije je kritična do genetsko spremenjenih organizmov. O tem smo govorili v tokratni oddaji Iz življenja vesoljne cerkve. V njej pa tudi o obiskih Marijinih svetišč po Evropi in pripravi svetišč na jubilejno leto 2025.

Obisk Marijinih svetišč po Evropi in prava svetišč na jubilej 2025

Komisija za etiko škofovskih konferenc Evropske unije je kritična do genetsko spremenjenih organizmov. O tem smo govorili v tokratni oddaji Iz življenja vesoljne cerkve. V njej pa tudi o obiskih Marijinih svetišč po Evropi in pripravi svetišč na jubilejno leto 2025.

Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost