Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Tone Gorjup

spominemigracijaArgentina

20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Tone Gorjup

VEČ ...|20. 6. 2021
Milan Komar (1921 - 2006)

V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.

Tone Gorjup

spominemigracijaArgentina

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Tone Gorjup

spomin glasba izobraževanje kultura

Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

VEČ ...|15. 5. 2022
Jurij Slatkonja (1456 - 1522)

Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof. 

Tone Gorjup

spomin glasba izobraževanje kultura

VEČ ...|17. 4. 2022
Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

Tone Gorjup

spomin duhovnost izobraževanje kultura misijon papež

Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

VEČ ...|17. 4. 2022
Maksimilijan Jezernik (1922 - 2015)

Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo. 

Tone Gorjup

spomin duhovnost izobraževanje kultura misijon papež

VEČ ...|20. 3. 2022
Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

Tone Gorjup

spomin

Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

VEČ ...|20. 3. 2022
Škof Jožef Smej (1922 - 2020)

Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

VEČ ...|20. 2. 2022
Cvetana Príol (1922 - 1973)

Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|16. 1. 2022
Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

Tone Gorjup

spomin Jezuiti ljudski misijon druga svetovna vojna Maribor UDBA partizani

Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

VEČ ...|16. 1. 2022
Franc Cerar (1922 - 2014)

Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.

Tone Gorjup

spomin Jezuiti ljudski misijon druga svetovna vojna Maribor UDBA partizani

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Tone Gorjup

spomin umetnostna zgodovina cerkvena arhitektura France Stele Stična cistericijani Hrastovlje Kočevarji znamenja duhovnost kultura

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

VEČ ...|19. 12. 2021
Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Tone Gorjup

spomin umetnostna zgodovina cerkvena arhitektura France Stele Stična cistericijani Hrastovlje Kočevarji znamenja duhovnost kultura

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin Pavliha Ciciban strip karikatura ilustracija Miha Kos Vladimir Kos kultura vzgoja izobraževanje

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin Pavliha Ciciban strip karikatura ilustracija Miha Kos Vladimir Kos kultura vzgoja izobraževanje

VEČ ...|17. 10. 2021
Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Tone Gorjup

spomin Kopitar ZDA Lovrenčič Trst izseljenci info kultura

Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

VEČ ...|17. 10. 2021
Rado Lenček (1921 – 2005)

Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.

Tone Gorjup

spomin Kopitar ZDA Lovrenčič Trst izseljenci info kultura

VEČ ...|19. 9. 2021
Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

Tone Gorjup

spomin France Ačko Lojze Mav Bernardin Sušnik ameriške Brezje Lemont Slovenci v ZDA zgodovina orgel cerkvena glasba

Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

VEČ ...|19. 9. 2021
Vendelin Špendov (1921 - 2009)

Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.

Tone Gorjup

spomin France Ačko Lojze Mav Bernardin Sušnik ameriške Brezje Lemont Slovenci v ZDA zgodovina orgel cerkvena glasba

VEČ ...|15. 8. 2021
Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

Tone Gorjup

spomin Slovenska gimnazija Celovec Nedelja Mohorjeva družba krška škofija Koroški Slovenci dvojezične župnije

Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

VEČ ...|15. 8. 2021
Janez Polanc (1921 – 1984)

(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)

Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.

Tone Gorjup

spomin Slovenska gimnazija Celovec Nedelja Mohorjeva družba krška škofija Koroški Slovenci dvojezične župnije

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spomin mednarodno pravo ustava država narod univerza SAZU

Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

VEČ ...|18. 7. 2021
Leonid Pitamic (1885 - 1971)

Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.

Tone Gorjup

spomin mednarodno pravo ustava država narod univerza SAZU

VEČ ...|16. 5. 2021
Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Tone Gorjup

spomin družba duhovnost info odnosi vzgoja

Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

VEČ ...|16. 5. 2021
Angela Kotnik (1921 – 2007)

V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji. 

Tone Gorjup

spomin družba duhovnost info odnosi vzgoja

VEČ ...|18. 4. 2021
Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

Tone Gorjup

spomin

Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

VEČ ...|18. 4. 2021
Ivan Jager (1871 – 1959)

Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Tone Gorjup

info izobraževanje spomin zdravstvo šport politika družba

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Tone Gorjup

info izobraževanje spomin zdravstvo šport politika družba

VEČ ...|21. 2. 2021
Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Tone Gorjup

spomin

Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

VEČ ...|21. 2. 2021
Zdravko Jelinčič (1921 – 1997)

Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Tone Gorjup

spomin

Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

VEČ ...|17. 1. 2021
Vasilij Melik (1921 - 2009)

Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Tone Gorjup

spomin

Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.
VEČ ...|20. 12. 2020
Škof Anton Mahnič (1850 - 1920)
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|15. 11. 2020
Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Tone Gorjup

spomin domovina duhovnost

Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

VEČ ...|15. 11. 2020
Nadškof Alojzij Šuštar (1920 - 2007)

Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.

Tone Gorjup

spomin domovina duhovnost

VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.
Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Tone Gorjup

spomin Primorska UDBA

Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.
VEČ ...|18. 10. 2020
Ljubo Marc (1920 - 2010)
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.

Tone Gorjup

spomin Primorska UDBA

VEČ ...|20. 9. 2020
Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.
Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

Tone Gorjup

spomin

Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.
VEČ ...|20. 9. 2020
Minka Korenčan (1920 - 2009)
Tokrat smo vam predstavili Minko Korenčan, leta 1920 rojeno Ljubljančanko, ki je začela pisati v petdesetih letih svojega življenja. Zaradi zrelega pesniškega izraza, pristnosti, preprostosti in globoke doživljajske moči je bila dobro sprejeta že na začetku svoje ustvarjalne poti. V njenih pesmih, ki jih lahko označimo za religiozno liriko, odmeva izkušnja trpljenja, zorenja, upanja in odrešenja.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.
Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Tone Gorjup

spomin domovina Argentina Andi

Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.
VEČ ...|16. 8. 2020
Vojko Arko (1920 - 2000)
Pravnik, pisatelj, alpinist Vojko Arko je sledil klicu planin in zanesel slovensko ime v južnoameriško pogorje. Življenjska pot ga je vodila iz Ribnice, preko Ljubljane in Padove, v Bariloče. Bil je eden najvidnejših andinistov med Slovenci v Argentini.

Tone Gorjup

spomin domovina Argentina Andi

VEČ ...|19. 7. 2020
Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.
Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

Tone Gorjup

spomin domovina duhovnost

Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.
VEČ ...|19. 7. 2020
Stanko Janežič (1920 - 2010)
Duhovnik, teolog pesnik in pisatelj Stanko Janežič, doma iz župnije Sv. Miklavž pri Ormožu, je bil ves predan delu za ekumenski in medverski dialog ter lepoti slovenske besede. Skoraj 25 let se je razdajal rojakom na Tržaškem, zatem pa Cerkvi v Sloveniji, s poudarkom na mariborski škofiji. Blizu mu je bila vzhodna teologija, zlasti duhovnost ruskih „starcev“.

Tone Gorjup

spomin domovina duhovnost

VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družba info narava politika spomin

Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.
VEČ ...|21. 6. 2020
Stane Gabrovec (1920 – 2015)
Tokrat smo oddajo posvetili arheologu in akademiku, ki ga je Alojz Rebula označil za intelektualca, najširše odprtega kulturi in etiki, evangeljskega kristjana, v slovensko zemljo zaljubljenega Slovenca. Kot strokovnjak je pa začrtal znanstveni okvir prazgodovinske dobe na Slovenskem. To je Stane Gabrovec, ki bi pred tedni dopolnil sto let.

Tone Gorjup

družba info narava politika spomin

VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Tone Gorjup

duhovnost izobraževanje kultura spomin vzgoja

Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.
VEČ ...|15. 3. 2020
Avguštin Stegenšek (1875 - 1920)
Stegenšek je bil duhovnik, cerkveni pravnik in umetnostni zgodovinar, ki velja za pionirja umetnostne zgodovine in začetnika spomeniške topografije pri nas. Osnoval je tudi prvo slovensko umetnostno glasilo Ljubitelj krščanske umetnosti. S knjižnico Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko pa je postavil temelje mariborski univerzitetni knjižnici.

Tone Gorjup

duhovnost izobraževanje kultura spomin vzgoja

VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.

Tone Gorjup

glasba spomin izobraževanje kultura opera

Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.
VEČ ...|16. 2. 2020
Vilma Bukovec (1920 - 2016)
Tokrat želimo predstaviti operna in koncertna pevka Vilmo Búkovec, ki sodi med vodilne slovenske sopranistke po drugi svetovni vojni. Pevsko pot je začela na cerkvenem koru v Trebnejm in v naslednjih desetletjih z nekaterimi sopevci ljubljansko opero dvignila na evropsko raven.

Tone Gorjup

glasba spomin izobraževanje kultura opera

VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin

Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.
VEČ ...|19. 1. 2020
Tone Bitenc (1920 - 1977)
Arhitekt Tone oziroma Anton Bitenc, ki je bil zadnji Plečnikov asistent, je v duhu pokoncilske prenove bogoslužnih prostorov preuredil prek sto cerkvenih notranjščin in projektiral več novih; v Dražgošah, Idriji, Poljanah nad Škofjo Loko, Kosezah in drugod ... Posveča se je tudi obnovi kulturnih spomenikov: od blejskega gradu in cerkve Marijinega rojstva na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado, do dvorca Zemono. Ker je bil tih in skromen, o njem ni prav dosti zapisov.Stoletnica rojstva pa je priložnost, da ga bolje spoznamo.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Tone Gorjup

družba info izobraževanje kultura spomin knjige

Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Lavoslav Schwentner (1865 - 1952)
Lavoslav Schwentner je bil glavni založnik slovenske moderne. Pridobil si je naslov prvega sodobnega slovenskega založnika in pri tem skrbel za evropsko raven zunanje podobe knjižnih izdaj. Teh se je v dobrih dveh desetletjih nabralo več kot dvesto. Danes se po njem imenuje prestižna nagrada za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu.

Tone Gorjup

družba info izobraževanje kultura spomin knjige

VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanje info kultura spomin vzgoja družba

Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.
VEČ ...|15. 12. 2019
Žiga Zois (1747 - 1819)
Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.

Tone Gorjup

izobraževanje info kultura spomin vzgoja družba

VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

Tone Gorjup

družba info izobraževanje spomin kultura

Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.
VEČ ...|20. 10. 2019
Ignacij Borštnik (1858 - 1919)
Igralec, režiser, publicist, dramatik in prevajalec Ignacij Borštnik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem, je utemeljitelj umetniškega gledališča na Slovenskem in naš prvi režiser v današnjem pomenu besede. Župančič je dejal, da pri njem beseda ni bila prazen zvok.

Tone Gorjup

družba info izobraževanje spomin kultura

VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

info kultura spomin vzgoja

Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|29. 9. 2019
Milko Matičetov (1919-2014)
»Lastna pričevanja so za zgodovino katere koli človeške dejavnosti pač nenadomestljiv vir.« je dejal etnolog Milko Matičetov (1919-2014), ki je vse življenje posvetil zbiranju ljudskega blaga. Njegove Zverinice iz Rezije poznajo tudi otroci. Odddajo graditelji smo mu posvetili ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

info kultura spomin vzgoja

VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Tone Gorjup

spomin kultura

Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.
VEČ ...|15. 9. 2019
Janez Borštnar
Nič ne daruješ svojemu narodu, ako mu ne daruješ samega sebe, je zapisal Janez Borštnar iz Jarš pri Domžalah (1919 - 1945), ki je že pred koncem gimnazije opozoril nase kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nit njegovega življenja je tik pred koncem vojne pretrgala mina.

Tone Gorjup

spomin kultura

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnost kultura spomin

Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«
VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas
Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnost kultura spomin

VEČ ...|21. 7. 2019
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.

Tone Gorjup

spomin izobraževanje

Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.
VEČ ...|21. 7. 2019
Ignacij Knoblehar
Čeprav Knobleharja Slovenci poznamo bolj površno, je njegova misijonska metoda aktualna še danes. Več kot sto let pred drugim vatikanskim koncilom, je spoznal, da se je potrebno približati ljudstvom, ki jim oznanjaš evangelij, spoznati njihov jezik, običaje … da je potrebno med njimi najti in vzgojiti duhovnike, ki bodo skrbeli zanje.

Tone Gorjup

spomin izobraževanje

VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Tone Gorjup

duhovnost spomin info

Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.
VEČ ...|30. 6. 2019
Janez Flis
Duhovnik Janez Flis je bil naš prvi umetnostni zgodovinar. V knjigi Stavbinski slogi, ki je izšla 1885, je postavil temelje slovenskemu izrazoslovju v arhitekturni. Kot generalni vikar je bil vrsto let desna roka škofa Jegliča. Vodil je obnovo stolnice po ljubljanskem potresu. Jegliču je svetoval, naj škofijske gimnazije ne gradi predaleč od Ljubljane.

Tone Gorjup

duhovnost spomin info

VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Tone Gorjup

spomin

p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.
VEČ ...|16. 6. 2019
p. Ivan Tomažič
O sebi je povedal: Slovencem sem pokazal od kdaj in od kje so tu, na tem ozemlju, in podaril sem jim slovenski študentski dom Korotan na Dunaju. Pred 100 leti rojeni redovnik klaretinec je duhovniška leta posvetil mladim, zlasti študentom,obenem je bil več kot pol stoletja bolnišnični duhovnik, sicer pa navdušen venetolog.

Tone Gorjup

spomin

VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spomin kultura

Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.
VEČ ...|19. 5. 2019
Boris Merhar
Tokrat o literarnem zgodovinarju in etnologu, Tržačanu po rodu. Bil je gimnazijski in univerzitetni profesor, posvečal se je tudi strokovnemu delu. Raziskoval je ljudsko pesništvo, največ pozornosti pa je posvetil Cankarju. Med drugim je uredil njegova Izbrana dela.

Tone Gorjup

spomin kultura

VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Tone Gorjup

družba politika spomin

Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.
VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj
Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Tone Gorjup

družba politika spomin

VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spomin kultura

Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.
VEČ ...|31. 3. 2019
Franček Štabuc
Bil je obetaven pesnik, pisatelj in bogoslovec doma iz Sv. Tomaža pri Ormožu. Med vojno je pobegnil iz nemškega taborišča, se pridružil partizanom, a zaradi njihovega revolucionarnega nasilja pobegnil ter se skril v domačem kraju. Našli so ga in ubili kot izdajalca. Pisal je pesmi; najpomembnejša je njegova proza zbrana v ciklu črtic Pisma. Predstavili smo ga ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spomin kultura

VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spomin duhovnost

Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.
VEČ ...|17. 3. 2019
Jožko Kramar (1919 - 2007)
Salezijanski brat Jožko Kramar, doma iz Šmarce pri Kamniku, je kot misijonar skoraj sedem desetletij svojega življenja posvetil vzgoji mladih v Bengaliji, v Burmi, na Filipinih in v Papui Novi Gvineji. Bil je tudi mizar in gradbenik. Ob tem je ves čas krepil misijonsko zavest v domovini. 5. marca 2019 je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Tone Gorjup

spomin duhovnost

VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spomin duhovnost politika info

Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.
VEČ ...|17. 2. 2019
Jožko Kragelj
Jožko Kragelj, duhovnik, ki je bil tik pred praznikom sv. Petra in Pavla 1949 obsojen na smrt z ustrelitvijo, nam je razkril strahote povojnih udbovskih zaporov, skozi katere je šlo več kot 300 duhovnikov. Ob 100. obletnici njegovega rojstva smo osvežili spomin na njegovo duhovniško, pisateljsko, prevajalsko in pričevalsko delo.

Tone Gorjup

spomin duhovnost politika info

VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Tone Gorjup

družba spomin kultura vzgoja

Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!
VEČ ...|20. 1. 2019
Valentin Vodnik - duhovnik, pesnik, šolnik, urednik
Predstavili smo Valentina Vodnika ob 200. obletnici njegove smrti. Čeprav ga je v marsičem presegel Prešeren, je bil Vodnik v svojem času brez dvoma eden največjih Slovencev, ki je s svojo Ilirijo nakazal to, kar je nadaljevala Zedinjena Slovenija!

Tone Gorjup

družba spomin kultura vzgoja

V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.

Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.

Tone Gorjup

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Naš gost

VEČ ...|14. 5. 2022
dr. Jurij Diaci

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

dr. Jurij Diaci

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

Blaž Lesnik

spominživljenjekmetijstvonarava

Svetovalnica

VEČ ...|19. 5. 2022
O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

O kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije

Skoraj tretjina ljudi pol leta ali leto po okužbi poroča o vsaj enem trajnem simptomu covida-19. V tokratni Svetovalnici smo spregovorili o kroničnih težavah dolgotrajnega covida in možnostih rehabilitacije. Z nami je bila magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenega doma Kranj Jana Lavtižar. 

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|17. 5. 2022
Viktor Frankl: Zdravnik in duša.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Viktor Frankl: Zdravnik in duša.

“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Via positiva

VEČ ...|19. 5. 2022
Klemen Selakovič: Kako živeti dobro?, je bilo osnovno vodilo ustvarjanja podcastov.

Na pogovor smo, v želji po spoznavanju in medsebojni podpori različnih medijev, povabili ustvarjalca odmevnih podcastov Aideja in Dialog, v slednjem sodelujeta še Jani Pravdič in Andrej Škraba, Klemena Selakoviča

Klemen Selakovič: Kako živeti dobro?, je bilo osnovno vodilo ustvarjanja podcastov.

Na pogovor smo, v želji po spoznavanju in medsebojni podpori različnih medijev, povabili ustvarjalca odmevnih podcastov Aideja in Dialog, v slednjem sodelujeta še Jani Pravdič in Andrej Škraba, Klemena Selakoviča

Nataša Ličen

odnosidružbapogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 5. 2022
Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Valvasorjeva priznanja in Razstava Plečnik na Gorenjskem

Jože Bartolj

kulturaValvasorjeva priznanjaMednarodni dan muzejevPlečnik na Gorenjskem

Komentar Družina

VEČ ...|19. 5. 2022
Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar: Eno življenje

Avtorica razmišlja o splavu in kaj lahko naredimo, da se bo na tem področju kaj spremenilo.

Urša Cankar

komentarsplav