Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Duhovnik, katehet in prvi urednik Mavrice Jože Bertoncelj je bil doma iz Kovorja. Gimnazijo je začel v Kranju in končal v Celovcu. Po maturi 1943 so ga Nemci s sošolci mobilizirali in poslali v Normandijo. Po dveh letnikih elektrotehnike je odšel v bogoslovje. Posvečen je bil leta 1951. Zatem je bil kaplan v Kranju, Črnomlju in v Trnovem. V tem času je občutil trdo roko komunizma z grožnjami, zasliševanji; nastavili so mu celo bombo, a ni eksplodirala. Leta 1961 je prevzel vodenje nove župnije Ljubljana - Koseze in ostal župnik do upokojitve leta 1997. V tem času je zgradil cerkev in župnišče. Na stara leta je pomagal pri ustanovitvi župnije Podutik. Želel je študirati katehetiko na Dunaju, a mu oblasti niso dale potnega lista. Pri Družini je urejal prilogo Malim, leta 1972 je postal urednik Mavrice in bdel nad njo osemnajst let.
Graditelji slovenskega doma
Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.
Graditelji slovenskega doma
Predaval je organsko kemijo na Inštitutu za organsko kemijo, na Prirodoslovni matematični fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Kot znanstvenik se je zanimal za področje sintez in reakcij organskih spojin, zlasti sinteze heterocikličnih sistemov ter uvajanje novih reakcij za pripravo teh spojin. Iz ljubljanske šole organske kemije, ki jo je vodil, je izšlo več priznanih strokovnjakov. Predaval in raziskoval je v različnih državah sveta, sodeloval na mednarodnih kongresih in simpozijih, objavil več deset knjig in več sto člankov. Bil je član SAZU in več tujih akademij, prvi rektor ljubljanske univerze v samostojni Sloveniji, član državnega sveta. Prizadeval si je znanost postaviti na nove temelje in jo povezati s tujimi univerzami. V njegovem času je Teološka fakulteta znova postala članica Univerze.
Graditelji slovenskega doma
Kdo je bil Jože Toporišič? Jezikoslovec, slovenist in leksikograf akademik Jože Toporišič je bil doma z Mosteca pri Brežicah. Nemci so med vojno družino izselili v Šlezijo. Po maturi je študiral slovenščino in ruščino v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Hamburgu. Enajst let je bil lektor slovenskega jezika v Zagrebu. Od 1966 je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je vzgojil več generacij slovenistov. Predaval je na drugih univerzah po Evropi in v ZDA. Njegovo glavno delo je Slovenska slovnica. Pripravil je Enciklopedijo slovenskega jezika. Sodeloval je pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Pri svojem jezikoslovnem delu je izhajal iz izročila Stanislava Škrabca. Zagovarjal je vpeljevanje novega besedišča. Bil je vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja.
Graditelji slovenskega doma
Kdo je bil Jože Toporišič? Jezikoslovec, slovenist in leksikograf akademik Jože Toporišič je bil doma z Mosteca pri Brežicah. Nemci so med vojno družino izselili v Šlezijo. Po maturi je študiral slovenščino in ruščino v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Hamburgu. Enajst let je bil lektor slovenskega jezika v Zagrebu. Od 1966 je predaval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je vzgojil več generacij slovenistov. Predaval je na drugih univerzah po Evropi in v ZDA. Njegovo glavno delo je Slovenska slovnica. Pripravil je Enciklopedijo slovenskega jezika. Sodeloval je pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Pri svojem jezikoslovnem delu je izhajal iz izročila Stanislava Škrabca. Zagovarjal je vpeljevanje novega besedišča. Bil je vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja.
Graditelji slovenskega doma
V tokratni oddaji predstavljamo slavista in prevajalca Ceneta Kopčavarja iz Selc nad Škofjo Loko. Končal je škofijsko klasično gimnazijo ter študij slavistike in rusistike. Zatem je bil profesor slovenskega jezika na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Z ženo Ileano, profesorico na isti šoli, je sestavil Jezikovno vadnico in priročnik za odpravljanje pogostih napak v slovenščini z naslovom Kako je prav. Bil je član Slavističnega društva in lektor pri Državni založbi. Prevedel je devet leposlovnih del iz sodobne ruske književnosti od Šolohova, Bunina, Oleša in drugih avtorjev ter roman iz francoščine. Umrl je star komaj triinštirideset let.
Graditelji slovenskega doma
V tokratni oddaji predstavljamo slavista in prevajalca Ceneta Kopčavarja iz Selc nad Škofjo Loko. Končal je škofijsko klasično gimnazijo ter študij slavistike in rusistike. Zatem je bil profesor slovenskega jezika na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Z ženo Ileano, profesorico na isti šoli, je sestavil Jezikovno vadnico in priročnik za odpravljanje pogostih napak v slovenščini z naslovom Kako je prav. Bil je član Slavističnega društva in lektor pri Državni založbi. Prevedel je devet leposlovnih del iz sodobne ruske književnosti od Šolohova, Bunina, Oleša in drugih avtorjev ter roman iz francoščine. Umrl je star komaj triinštirideset let.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, dramatik, mladinski pisatelj in učitelj Fran Roš je bil rojen v Kranju, a je večino svojega življenja bival v Celju. Začel je s študijem prava, a je kmalu spoznal, da mu je bližji poklic učitelja. Med prvo vojno so ga vpoklicali v vojsko - bil je tudi Maistrov borec; med drugo so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo. Izdal je pesniško zbirko Pesmi iz ječe in pregnanstva in knjigo Slovenski izseljenci v Srbiji 1941-1945. Poleg povesti Zvesta očeta, komedije Mokrodolci in enodejanke Največ sveta otrokom sliši slave je izdal še vrsto del za mladino. Franc Roš je skupaj z Ristom Savinom je napisal besedilo za opero Gosposvetski sen in Matija Gubec. Krasila ga je ljubezen do mladih, slovenskega jezika in domovine.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, dramatik, mladinski pisatelj in učitelj Fran Roš je bil rojen v Kranju, a je večino svojega življenja bival v Celju. Začel je s študijem prava, a je kmalu spoznal, da mu je bližji poklic učitelja. Med prvo vojno so ga vpoklicali v vojsko - bil je tudi Maistrov borec; med drugo so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo. Izdal je pesniško zbirko Pesmi iz ječe in pregnanstva in knjigo Slovenski izseljenci v Srbiji 1941-1945. Poleg povesti Zvesta očeta, komedije Mokrodolci in enodejanke Največ sveta otrokom sliši slave je izdal še vrsto del za mladino. Franc Roš je skupaj z Ristom Savinom je napisal besedilo za opero Gosposvetski sen in Matija Gubec. Krasila ga je ljubezen do mladih, slovenskega jezika in domovine.
Graditelji slovenskega doma
Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.
Graditelji slovenskega doma
Filozof, sociolog, antropolog in velik domoljub Edi Gobec je bil rojen v Celju odraščal pa je v Tržišču pri Rogaški Slatini. Vojno je dočakal kot dijak v Mariboru. Bil v delovnem taborišču, pozneje mobiliziran v nemško vojsko od koder je prebegnil k zaveznikom. Po vojni je bil v begunskih taboriščih in od tam odšel v ZDA. Študij je sociologije je končal z doktoratom in zatem predaval na več univerzah. Bil je med pobudniki Slovensko-ameriškega raziskovalnega središča. Zbiral, raziskoval in arhiviral je podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so s svojim delovanjem zaznamovali mednarodni prostor. Med šestnajstimi knjigami je odmevalo delo Slovenian Heritage. Pri Družini je izšla knjiga Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji.
Graditelji slovenskega doma
Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka!«
Graditelji slovenskega doma
Izseljenski duhovnik, biblicist, publicist in pričevalec Janez Zdešar, je bil Ljubljančan. Po šestem letniku gimnazije se je jeseni 1943 pridružil domobrancem. Po vojni je delil usodo tistih, ki so bili vrnjeni s Koroške in prišel v teharsko taborišče. Od tam mu je s skupino sojetnikov uspelo pobegniti. Več mesecev se je skrival v Ljubljani in zatem pobegnil v Avstrijo. V Rimu je doktoriral iz bibličnih znanosti, pozneje pa prevzel skrb za slovenske rojake v Nemčiji. V knjižici Spomini na težke dni je opisal pobeg iz taborišča v Teharjah. O dogodkih, ki so med vojno in po njej zaznamovali naš narod do današnjih dni je dejal: »Sprava je možna, je nujna in je težka!«
Graditelji slovenskega doma
Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco.
Graditelji slovenskega doma
Kratka življenjska pot pesnika s Krasa se je začela v Sežani. Odraščal je v Tomáju, v Ljubljani je končal realko ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sodeloval je pri dijaških glasilih Kres in Lepa Vida. Bil je pobudnik literarnega krožka Ivan Cankar, urejal je Mladino. Pisal je pesmi, črtice, eseje, kritike …Poleti 1925 je sestavljal zbirko pesmi Zlati čoln, a ni izšla. Literarni zgodovinarji so Kosovela sprva imeli za liričnega pesnika Krasa, ki sluti bližino smrti. Po odkritju njegove bogate zapuščine se je izkazalo, da je eden najpomembnejših predstavnikov slovenske avantgardne poezije. Kosovel je pisal tudi recenzije in zapustil bogato korespondenco.
Graditelji slovenskega doma
Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.
Graditelji slovenskega doma
Arhitekt, gledališčnik, urednik in pisatelj Marijan Eiletz (ájlec) je otroštvo preživljal v Slovenji Gradcu. Leta 1933 se je družina preselila v Maribor in kmalu po začetku nemške okupacije pobegnila v Ljubljano, saj je očetu grozila aretacija. Sredi vojne se je pridružil Slovenski legiji in zatem domobrancem ter maja 1945 z domačimi odšel na Koroško, od tam v Italijo in naprej v Argentino. V Buenos Airesu je leta 1958 diplomiral iz arhitekture. Nekaj let pozneje je ustanovil lasten projektivni biro. Načrtoval je industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim Slomškov dom in osrednjo cerkev Marije Pomagaj v sklopu Slovenske hiše v Buenos Airesu. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na področju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992–2002 tudi njen predsednik. Urejal je reviji Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga spominov Moje domobranstvo in pregnanstvo, petnajst let pozneje pa roman Krik brez odmeva.
Graditelji slovenskega doma
V oddaji Graditelji slovenskega doma predstavljamo Slovence in Slovenke iz matične domovine, zamejstva in zdomstva, ki so s svojim življenjem in delom gradili “slovenski dom” in zapustili trajne sledi v naši preteklosti.
Poskušamo predstaviti čim več rojakov in rojakinj, ki so sooblikovali našo preteklost in utrdili slovenstvo med nami in v svetu. Običajno predstavimo življenje posameznika, kronološko ali kako drugače predstavimo njegova dela, njihov vpliv na okolje in odzive na njihovo delo. Pozorni smo na stoletnice in v skladu z njimi oblikujemo tudi oddaje.
Pogovor o
V oddaji je bila naša gostja predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, ki je ponosna, da je na tej funkciji preživela že različne vlade. Pravi, da ji je delo s številkami v veselje, a jo jezi, ker se na mnogih ravneh z denarjem ne ravna gospodarno. Spregovorila je tudi o tem, katera je prava pot pri načrtovanju projekta, kaj se zgodi, ko Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, kako pridni so v ustanovah pri odpravljanju napak in kako je s tem v nekaterih drugih državah.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat sta se nam v studiu pridružila župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ki se ni potegoval za nov mandat, in podžupanja občine Dobrova Polhov Gradec dr. Irena Bačlija Brajnik s Fakultete za družbene vede. Govorili smo o lokalnih volitvah, komentirali nekatere rezultate in se posvetili županski funkciji nasploh.
Globine
Kaj pomeni ime Ezekiel in zakaj je bil ta prerok postavljen za stražarja ljudstvu v težkih časih babilonskega izgnanstva? S škofom dr. Jurijem Bizjakom smo odkrivali knjigo preroka Ezekiela. Kako lahko starodavna sporočila o osebni odgovornosti, zvestobi lastni vesti ter reki žive vode, ki teče izpod templja, nagovarjajo naše življenje danes? Oddajo si lahko ogledate na YouTube kanalu.
Za življenje
Alenka Rebula je govorila o priložnostih in lepoti obdobja, ki mu rečemo tudi jesen življenja. Se lahko pripravimo nanj, kaj v njem prinaša vrednost? Kako se soočimo s spremembami, ki so neizogiben del?
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil v. d. direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Jože Dežman. V oddaji smo predstavili začetke in pobude za to, da Slovenci dobimo tak muzej, predstavili smo tudi scenarij stalne razstave in nenazadnje razložili zakaj v delu javnosti tak odpor proti muzeju. Oddaja je na voljo v audio in video obliki.
Otok
Tokrat smo slišali poezijo pesnice Nore Iuga iz njene zbirke Deklica s tisoč gubami.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval Marko Rijavec, pel je Duo mir.
Pogovor o
V oddaji je bila naša gostja predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, ki je ponosna, da je na tej funkciji preživela že različne vlade. Pravi, da ji je delo s številkami v veselje, a jo jezi, ker se na mnogih ravneh z denarjem ne ravna gospodarno. Spregovorila je tudi o tem, katera je prava pot pri načrtovanju projekta, kaj se zgodi, ko Računsko sodišče odkrije nepravilnosti, kako pridni so v ustanovah pri odpravljanju napak in kako je s tem v nekaterih drugih državah.