Manj je več
Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.
4. 9. 2025
Manj je več
Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.
VEČ ...|4. 9. 2025
Manj je več
Znani nemški filozof in sociolog Hartmut Rosa se ukvarja s podrobno analizo družbenega pospeševanja in doživljanja časa danes. Ugotavlja, da kot družba nenehno stopnjujemo ritem na mnogih področjih bivanja. Avtor kometnarja se sprašuje, kako izstopiti iz vedno hitreje vrtečih krogov in se ustaviti in se znova približati sebi, drugim, stvarstvu in Stvarniku.
Komentar Družina
VEČ ...|28. 8. 2025
Nada Zupančič: Krivi so učitelji
Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan.
Komentar Družina
Nada Zupančič: Krivi so učitelji
Avtorica se sprašuje, zakaj otrok šola kmalu po začetnem zagonu ne veseli več. So res vsega krivi učitelji, kot dostikrat slišimo? Pa naredimo svojo (domačo) nalogo tudi starši? K dobremu počutju v šoli močno pripomore tudi razpoloženje med sošolci. Avtorica med drugim poudari: Smo bitja odnosov in otrok se bo šole veselil, če bo čutil, da je v njej sprejet, slišan in spoštovan.
VEČ ...|28. 8. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|21. 8. 2025
Raje pred strelski vod
Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti.
Komentar Družina
Raje pred strelski vod
Naj bo takoj jasno: Cerkev že dolgo nasprotuje smrtni kazni, od papeža Frančiška dalje je to tudi del njenega uradnega učiteljstva. A pustimo za hip ob strani to znano dejstvo in odgovorimo na vprašanje: zakaj si je obsojenec, potem ko je izčrpal vse možnosti, da bi se ognil izvršitvi smrtne obsodbe, izbral prav strelski vod, torej na prvi pogled kruto, nasilno metodo usmrtitve? Na voljo je imel namreč še dve drugi možnosti.
VEČ ...|21. 8. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|14. 8. 2025
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake
Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?
Komentar Družina
Ana Pavec: Žena, prizemljena in povzdignjena nad oblake
Kako praznik doživlja oseba, ki ji je bila dana milost, da so doslej vse župnije, kjer je živela, posvečene njej, Mariji Vnebovzeti? Ali Marijo doživlja kot povzdignjeno med angele nad oblake ali kot dekle, žensko, mati, na katero se lahko obrne v svojih zemeljskih skrbeh in težavah? Zakaj jo pri maši na veliki šmaren praviloma skoraj nikoli ne prevevajo neki vzvišeni občutki, vznesenost ali kaj podobnega?
VEČ ...|14. 8. 2025
Komentar Družina
VEČ ...|31. 7. 2025
Jaro Kneževič: Premeščen
Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…
Komentar Družina
Jaro Kneževič: Premeščen
Res je da ni vsak duhovnik vsem pisan na kožo…
VEČ ...|31. 7. 2025
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Priporočamo
|
Aktualno
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|1. 9. 2025
Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost
V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.
Sol in luč
VEČ ...|2. 9. 2025
Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Pogovor o
VEČ ...|3. 9. 2025
Začetek šolskega leta v znamenju nekaterih sprememb
Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.
Moja zgodba
VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|5. 9. 2025
Ob 80. obletnici begunstva in izseljenstva
Letos mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, ki pa je hkrati tudi začetek povojnega begunstva in izseljenstva. Razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem, ki so jo pripravili pri Rafaelovi družbi, bo od nedelje mesec dni postavljena v predprostoru kapele na Logu pri Brezovici. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob tem predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, ki bo govorila o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. 80. obletnice odhoda iz Slovenije, begunstva in izseljenstva se bodo jutri spomnili tudi v Argentini, kjer je novo domovino našlo okoli 6000 naših rojakov. Spominsko sveto mašo bo daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik, in sicer v cerkvi svete Julije na aveniji Alberdi v Buenos Airesu, kjer so se Slovenci zbirali v prvih letih po prihodu. Zbrali se bodo ob geslu: Izgubili so domovino, a ohranili so vero, še poroča tednik Svobodna Slovenija iz Argentine
Radijska kateheza
VEČ ...|6. 9. 2025
Pisanje žalostink pomaga pozdraviti ranjeno srce
Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi. Ali ste vedeli, da je v tej knjigi Svetega pisma več žalostink kakor hvalnic? To nam pove, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno tudi Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato je tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje je pripravila ustvarjalka krščanske slavilne glasbe Bena Briški.
Sobotni duhovni večer
VEČ ...|6. 9. 2025
23. nedelja med letom
Slišali boste duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in rožni venec, ki smo ga molili po namenu svetega očeta: za naš odnos do vsega stvarstva. Po rožnem vencu bo Radijska kateheza. Ozdraveti od bolečine izgube zahteva čas in potrpežljivost. Pri tem so nam v pomoč tudi Psalmi, med katerimi je veliko žalostink. Kažejo nam, da je ubesedovanje notranjega dogajanja, ki je namenjeno Bogu, zelo zdravilno in koristno. Zato bo tokratna kateheza Zdravilne besede namenjena vlogi solza in pisanju lastne žalostinke. Pričevanje o sprejemanju bolezni bo podelila Lučka Pajk, ki se živi s cerebralno paralizo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|6. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 9.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
