Is podcast
V Doživetjih narave smo dobrih deset dni pred praznikom apostola Jakoba starejšega stopili na Jakobovo pot, ki so jo pred nekaj leti speljali na otoku Krk. Približno 150 km dolga krožna Camino Krk se začne v tamkajšnji katedrali, končna pa v župnijski cerkvi, ki je posvečena apostolu Jakobu. Spomladi, ko je tudi najprimernejši čas za to, sta jo prehodili Vesna Šušteršič in naša sodelavka Lidija Zupanič.
V Doživetjih narave smo dobrih deset dni pred praznikom apostola Jakoba starejšega stopili na Jakobovo pot, ki so jo pred nekaj leti speljali na otoku Krk. Približno 150 km dolga krožna Camino Krk se začne v tamkajšnji katedrali, končna pa v župnijski cerkvi, ki je posvečena apostolu Jakobu. Spomladi, ko je tudi najprimernejši čas za to, sta jo prehodili Vesna Šušteršič in naša sodelavka Lidija Zupanič.
V Doživetjih narave smo dobrih deset dni pred praznikom apostola Jakoba starejšega stopili na Jakobovo pot, ki so jo pred nekaj leti speljali na otoku Krk. Približno 150 km dolga krožna Camino Krk se začne v tamkajšnji katedrali, končna pa v župnijski cerkvi, ki je posvečena apostolu Jakobu. Spomladi, ko je tudi najprimernejši čas za to, sta jo prehodili Vesna Šušteršič in naša sodelavka Lidija Zupanič.
Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.
Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!
V zanimivosti nočnega neba nas je s pomočjo teleskopa GoChile popeljala dijakinja Mojca Grudnik z gimnazije Velenje. Predstavila je svojo raziskovalno nalogo, s katero je analizirala vroče Jupitre. Spregovoril bo tudi njen mentor profesor fizike Peter Jevšenak. V nadaljevanju smo napovedali tudi nekaj zanimivega aprilskega dogajanja na nočnem nebu!
Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?
Gostili smo prvaka iz SNG Opera in balet, baritonista Marka Kobala, ki je po svoji osnovni izobrazbi mizar. Popeljal nas je med božja znamenja, ki jih je postavil oz. obnovil po številnih krajih, razpotjih in vrhovih sredogorja. Zakaj in kakšen vzgib ga je pri tem vodil?
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.
Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. maj 2024 ob 05-ih
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.
Tokratne gostje so bile ravnateljica Študentskega doma Alojzije Domajnko s. Barbara Poredoš in študentki Naja ter Zala. Predstavile so življenje v domu in aktivnosti, ki pripomorejo k polnejšemu študentskemu življenju.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.
V tem tednu je bil god lujanske Matere božje, naši rojaki iz Buenos Airesa pa so k njej, v tamkajšnje narodno svetišče poromali že v nedeljo. Sveto mašo za vse rajne in žive Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih duhovnikov v Argentini Franci Cukjati. Povojni begunci ob prihodu v Argentino poromali v Lujan, da bi se zahvalili za srečno rešitev pred drugo svetovno vojno in režimom, ki je nastal v Sloveniji. Izrazili so hvaležnost argentinskemu narodu, da je po letih življenja v begunskih taboriščih Slovence sprejel z odprtimi rokami in jim dal svobodo, da so si organizirali slovensko življenje pod Južnim križem. Tako je v kripti lujanskega svetišča je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj. Na tokratnem romanju v Lujan so goreče prosili Marijo, naj jim pomaga ohranjati katoliško vero in ljubezen do slovenskih narodnih korenin.