O ameriškemu pisatelju in humoristu Marku Twainu ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Mlad fant je postal vajenec pri mojstru, ki je izdeloval čudovita barvna ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Mlad fant je postal vajenec pri mojstru, ki je izdeloval čudovita barvna ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Živel je kamnosek, ki ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Ko je šel nekoč ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Živel je kamnosek, ki ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Ko je šel nekoč ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na nekem otoku je življenje potekalo lepo in mirno, tako da so ljudje tam ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na nekem otoku je življenje potekalo lepo in mirno, tako da so ljudje tam ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rabin iz prvih stoletij je imel navado, da je govoril svojim učencem ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Misli iz zbirke knjig Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče, prebira Pavle Ravnohrib.
Mlad fant je postal vajenec pri mojstru, ki je izdeloval čudovita barvna ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Poslušalka bi rada pripravila kruhove štruklje. Sestra Nikolina pravi, da je to najbrž štruca iz kruha, ki se pripravi podobo, kot kruhovi cmoki, le da se skuha skupaj. Kruh narežemo na majhne kose, dodamo praženo čebulo, narezan drobnjak, ostro moko, jajčno mleko, po želji še kakšna žlica kisle smetane. Previdno premešamo, poravnano in s pokrovko pokrijemo, da se ovlaži. Nato naložimo na ovlaženo servieto in skuhamo v vodi ali nad soparo. Skuhajo se v 20-25 minutah, odvisno od debeline. Lahko jih zabelimo z drobtinami na maslu, sladke lahko potresemo s cimetom ...
Slovenska Matica je lani ob stoletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule organizirala simpozij, na katerem je sodelovalo več poznavalcev življenja in dela tega pomembnega slovenskega pisatelja in misleca. V oddaji Od slike do besede smo poleg razpravljalcev poslušali tudi pisateljeve misli, zbrane v knjigi Credo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju.