Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 9. 2025
Borut Florjančič: Očitno so rejci v taki stiski, da so se odločili za protest ... umirjenih, konstruktivnih besed ...

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

Borut Florjančič: Očitno so rejci v taki stiski, da so se odločili za protest ... umirjenih, konstruktivnih besed ...

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

naravaZZSAGRArejciživinorejavizija kmetijstva 2040

Minute za kmetijstvo in podeželje

Borut Florjančič: Očitno so rejci v taki stiski, da so se odločili za protest ... umirjenih, konstruktivnih besed ...

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

VEČ ...|2. 9. 2025
Borut Florjančič: Očitno so rejci v taki stiski, da so se odločili za protest ... umirjenih, konstruktivnih besed ...

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

Robert Božič

naravaZZSAGRArejciživinorejavizija kmetijstva 2040

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2024
Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

prašičerejciporočanjestalež

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

VEČ ...|4. 1. 2024
Prašičerejci: Rok za poročanje staleža se izteče v ponedeljek

Uredba o intervenciji dobrobit živali iz aktualnega načrta skupne kmetijske politike od prašičerejcev zahteva, da najkasneje v ponedeljek, 8. januarja 2024, sporočijo stalež prašičev, ki so ga na kmetiji imeli 1. januarja 2024. Podatke o staležu prašičev rejci sporočajo sami po elektronski poti ali prek pooblaščenih organizacij.

Robert Božič

prašičerejciporočanjestalež

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 3. 2018
Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?

Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?

Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

drobnicamarjana cvirnrejci drobniceuvozmeso

Kmetijska oddaja

Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?
Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.
VEČ ...|25. 3. 2018
Zakaj trgovci pred veliko nočjo uvažajo meso drobnice iz tujine?
Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica je bila naša gostja v oddaji, z njo pa smo se pogovarjali o težavah rejcev drobnice zaradi dampinškega uvoza mesa iz tujine. V oddaji je Aleš Volčič iz Semenarne Ljubljana predstavil še pozne hibride koruze in nekaj alternativ, če koruze zaradi kolobarja ne moremo sejati.

Robert Božič

drobnicamarjana cvirnrejci drobniceuvozmeso

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 10. 2025
Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Zadnji nastop Glasbene matice

Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|18. 10. 2025
Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 10. 2025
O naj kulturni šoli in reji kokošk

Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.

O naj kulturni šoli in reji kokošk

Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost