Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Kulturni utrinki

V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

VEČ ...|2. 7. 2025
V Kranju razstava Valentina Omana

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostgalerija Prešernovih nagrajencevMarko ArnežValentin Oman

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 3. 2025
Glazerjeve nagrade 2025 - Razstava Marjana Mančka

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Glazerjeve nagrade 2025 - Razstava Marjana Mančka

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

kulturaMarjan MančekAnka KrašnaGlazerjeve nagradeRene Maurin

Kulturni utrinki

Glazerjeve nagrade 2025 - Razstava Marjana Mančka

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

VEČ ...|6. 3. 2025
Glazerjeve nagrade 2025 - Razstava Marjana Mančka

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme slikarka Anka Krašna. Dobitniki Glazerjevih listin za posamezne dosežke pa so pisatelj Avgust Demšar, violinistka Oksana Pečeny in igralec Jurij Drevenšek. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana je na ogled razstava ilustratorja, filmskega animatorja in striparja Marjana Mančka z naslovom Čas teče.

Jože Bartolj

kulturaMarjan MančekAnka KrašnaGlazerjeve nagradeRene Maurin

Naš gost

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

spominživljenjeJulij Zorniknagrajenec Prešernovega sklada

Naš gost

Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

VEČ ...|8. 2. 2025
Naš gost nagrajenec Prešernovega sklada Julij Zornik

Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, zatem pa so se začeli odkrivati projekti, ki so se dotikali filma. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in izstopajoče zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim z mnogoterimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del.

Radio Ognjišče

spominživljenjeJulij Zorniknagrajenec Prešernovega sklada

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 2. 2025
Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

kulturaPrešernove nagradeEvropska prestolnica kultureGO!2025

Kulturni utrinki

Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

VEČ ...|7. 2. 2025
Danes podelitev Prešernovih nagrad jutri začetek GO! 2025

V Cankarjevem domu bo danes zvečer vsakoletna državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem. Nova Gorica skupaj z Gorico pa bo jutri uradno prevzela naziv Evropske prestolnice kulture.

Jože Bartolj

kulturaPrešernove nagradeEvropska prestolnica kultureGO!2025

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2025
Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

kulturalikovna umetnostDragica ČadežPrešernova nagrajenka Dragica ČadežRazstava zasloniBežigrajska galerija 2

Kulturni utrinki

Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

VEČ ...|27. 1. 2025
Dragica Čadež o razstavi v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostDragica ČadežPrešernova nagrajenka Dragica ČadežRazstava zasloniBežigrajska galerija 2

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2025
Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

kulturaTomaž FaganelNatečaj Branka Čušinanagrajenci JSKD

Kulturni utrinki

Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

VEČ ...|23. 1. 2025
Nagrajenci JSKD - Likovni natečaj Branka Čušina

Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.

Jože Bartolj

kulturaTomaž FaganelNatečaj Branka Čušinanagrajenci JSKD

Kolokvij

VEČ ...|17. 1. 2025
Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

MladidružbaEmamedicinaInstagram

Kolokvij

Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Z družbenimi omrežji nad zanje

Študentka medicine Ema je bila gostja tokratne oddaje za študente. Mladi jo poznajo kot ustvarjalko Instagram profila Med Zdravje, na katerem izobražuje in pojasnjuje delovanje človeškega telesa. 

Maja Morela

MladidružbaEmamedicinaInstagram

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 12. 2024
Tri kulturne novice

Lebičeve dneve so v nabito polnem Družbenem domu na Prevaljah sklenili s krstno izvedbo kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo danes podelila Čopove nagrade, najvišja priznanja za knjižničarstvo. Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so predstavili potek arheoloških izkopavanj. 

Tri kulturne novice

Lebičeve dneve so v nabito polnem Družbenem domu na Prevaljah sklenili s krstno izvedbo kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo danes podelila Čopove nagrade, najvišja priznanja za knjižničarstvo. Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so predstavili potek arheoloških izkopavanj. 

kulturaglasbaČopove nagradeKantata Noetove nočiTadeja VulcLucija MirkacKlemen GorenšekMateja PotočnikNUK 2

Kulturni utrinki

Tri kulturne novice

Lebičeve dneve so v nabito polnem Družbenem domu na Prevaljah sklenili s krstno izvedbo kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo danes podelila Čopove nagrade, najvišja priznanja za knjižničarstvo. Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so predstavili potek arheoloških izkopavanj. 

VEČ ...|19. 12. 2024
Tri kulturne novice

Lebičeve dneve so v nabito polnem Družbenem domu na Prevaljah sklenili s krstno izvedbo kantate Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije bo danes podelila Čopove nagrade, najvišja priznanja za knjižničarstvo. Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice, so predstavili potek arheoloških izkopavanj. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaČopove nagradeKantata Noetove nočiTadeja VulcLucija MirkacKlemen GorenšekMateja PotočnikNUK 2

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2025
Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Poletje priložnost za poglobitev partnerstva

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta. 

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Referendumska nadaljevanka in njene posledice

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom. 

Tanja Dominko

politika

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Od slike do besede

VEČ ...|15. 7. 2025
Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Nenačrtovano starševstvo

Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.

Mateja Subotičanec

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki