Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v svojem nagovoru razmišlja o tem, kako nas vsakdanja dejanja poštenja, sočutja in solidarnosti približujejo globlji duhovni prenovi. S pomočjo Janeza Krstnika nas usmerja k izpolnjevanju dolžnosti v malem in odkrivanju Božje bližine skozi ljubečo pozornost do bližnjih. Nagovor je navdihujoče vabilo k veri, ki se izraža v dejanjih.

Radijsko katehezo za bolnike in starejše je podala Marijina sestra Čudodelne svetinje s. Magdalena Mehle. Je dipl. medicinska sestra, ki že več let dela z bolniki. Pri svojem delu je pridobila veliko izkušenj, kako biti blizu trpečemu ali umirajočemu človeku. To bližino razume celostno, saj človek poleg hrane in nege potrebuje tudi pogovor, stisk roke in dobrohoten nasmeh. Dragocene so njene zgodbe, ki so jo veliko naučile o življenju.

V tokratni rubriki smo podali razmišljanje o dostojanstvu človeka, ki mu ga ne more odvzeti niti demenca ali duševna motnja, čeprav nekateri filozofi zagovarjajo stališče, da ima človek dostojanstvo le takrat, ko je priseben, ko izraža svoje potrebe in ko je koristen. Diametralno drugače razmišljajo sodelavci Ljubhospica, kjer ne zagovarjajo evtanazije ali samomora s pomočjo, ker iz izkušnje vedo, da nihče ne prosi za to, če je poskrbljeno za lajšanje bolečin in sočutno bližino. Vodja hiše Tatjani Fink.

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«