Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...
Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...
V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.
V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol, smo tokrat predstavili začetke revolucije in upora proti njej v Šentjoštu nad Horjulom. Zanimalo nas je, kako se je vse skupaj začelo, zakaj se ljudje niso pridružili osvobodilnemu gibanju, ampak so, nasprotno organizirali proti njemuoboroženi upor. Kaj jih je prisililo k temu in zakaj so smatrali okupatorje za manjše zlo, kot partizane?
V oddaji Moja zgodba je bil naš gost novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol, smo tokrat predstavili začetke revolucije in upora proti njej v Šentjoštu nad Horjulom. Zanimalo nas je, kako se je vse skupaj začelo, zakaj se ljudje niso pridružili osvobodilnemu gibanju, ampak so, nasprotno organizirali proti njemuoboroženi upor. Kaj jih je prisililo k temu in zakaj so smatrali okupatorje za manjše zlo, kot partizane?
Voddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar in novinar dr. JožeMožina avtor knjige Slovenski razkol. To je bila druga oddaja v ciklu, ki predstavlja, kako se je leta 1941 na slovenskem vse skupaj začelov povezavi z okupacijo, začetki upora in revolucijo.Oddajo smo začeli z orisom v kakšni državi so živeli naši prednikipred drugo svetovno vojno. Zanimalo nas je, kako so bili Slovencipolitično razdeljeni in kakšne so bile ekonomske razmere vKraljevini Jugoslaviji? Kakšna je bila v tistem času vloga Cerkve?
Voddaji Moja zgodba je bil naš gost zgodovinar in novinar dr. JožeMožina avtor knjige Slovenski razkol. To je bila druga oddaja v ciklu, ki predstavlja, kako se je leta 1941 na slovenskem vse skupaj začelov povezavi z okupacijo, začetki upora in revolucijo.Oddajo smo začeli z orisom v kakšni državi so živeli naši prednikipred drugo svetovno vojno. Zanimalo nas je, kako so bili Slovencipolitično razdeljeni in kakšne so bile ekonomske razmere vKraljevini Jugoslaviji? Kakšna je bila v tistem času vloga Cerkve?
V oddaji Moja zgodba smo objavili predstavitev knjige Slovenski razkol avtorja zgodovinarja in novinarja dr. Jožeta Možine, ki jo je imel v Kulturnem centru Lojze Bratuš v Gorici. Utemeljil je razloge upora, predvsem civilnega prebivalstva, nad nasiljem, ki ga je doživljalo s strani revolucionarnih skupin Osvobodilne fronte. Povedal je, zakaj je knjiga tako odmevna, odkod novi viri dokumentov in podatki pa tudi, zakaj je tudi v letu 2020 potrebno govoriti o tej temi!
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.