V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete predstavitvi novega Muzeja slovenske osamosvojitve. Tam so v počastitev Dneva državnosti pripravil prvo razstavo, “Narod glasuje za …? Samostojnost! Plebisciti skozi čas”. Naša gosta sta bila direktor muzeja dr. Željko Oset in kustosinja Barbara Zalar. V oddaji pa ste lahko slišali tudi spomine vrhunskega športnika Francija Petka na čas plebiscita in osamosvajanja.

Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu. 

V soboto 4. junija je bila pri kapeli Božjega usmiljenja ob morišču pod Krenom v Kočevskem rogu spominska in spravna slovesnost za pobitimi domobranci in civilisti. V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali nagovore predsednika RS Boruta Pahorja, novomeškega škofa Andreja Sajeta, tajnika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika in filozofa Jana Peršiča.

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili pričevanju Mari Kosem Celestina, ki je bila rojena leta 1930 v Dolu pri Ljubljani, po vojni pa se je kot begunka iz taborišča na Koroškem umaknila v Ameriko. Pravi, da jo je vedno vodil optimizem, ki ji je pomagal preživeti burne in težke trenutke. Teh v njenem življenju ni bilo malo, saj je okusila okupacijo, revolucijo, begunstvo in življenje v taborišču. Družino si je ustvarila v Clevelandu v ZDA. 

Letos mineva 130 let od rojstva učiteljice, publicistke Angele Vode. Študijski center za narodno spravo je ob tem 23. marca 2022 organiziral predavanje Alenke Puhar. Predavanje je osredotočeno na Angelina pozna leta, ki so bila predstavljena na podlagi doslej neznanega gradiva, predvsem korespondence z nečakom Janezom Spindlerjem. 

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

V oddaji smo govorili o knjigi »Še en čudež« in podnaslovom Zgodba Antona Babnika. To so spomini na vojno in begunstvo, ki jo je predstavil avtorjev brat Lojze Babnik, star 92 let iz Ljubljane. Knjigo je po spominih Antona Babnika napisal njegov zet Jerry (Nejče) Zupan. Iz angleščine jo prevedla uršulinka s. Mihaela Bizjak.  Knjiga je izšla v samozaložbi z letnico 2022. Do zdaj nismo imeli spominov na nekomunistično ilegalo med drugo svetovno vojno v Ljubljani. 32 let po demokratizaciji smo tako dobili spomine, v katerih je v pomembnem delu opisana Slovenska legija, nekomunistična ilegala v Ljubljani.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je bila ministrica za delo v Vladah Republike Slovenije od 16. maja 1990 do 21. junija 1994. Njeno ministrstvo je uvedlo številne novosti, ki so omogočile uspešno tranzicijo socialnega sistema in izpolnjevanje državnih obveznosti do prebivalstva. Kariero je nadaljevala kot veleposlanica v Makedoniji in Albaniji ter Grčiji s Ciprom, Armeniji in Gruziji, vodila je Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Še vedno je aktivna doma in mednarodno pri razvoju skrbi za starejše prebivalstvo. To je bil drugi del njenega pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili spominom političarke Jožice Puhar, ki je 19. marca slavila 80 let! (1942 v Kranju). Po izobrazbi je pravnica in univerzitetna diplomirana sociologinja, ki se je po prvi stopnji študija prava zaposlila na kranjskem zavodu za zaposlovanje, potem v sindikatu in nato v bolnišnici na Golniku. Od leta 1987 je vodila republiško službo za zaposlovanje kot predsednica njene skupščine. Tam se je spoznala tudi s skandinavskim modelom za reševanja težav brezposelnih in prestrukturiranja podjetij.

To je bil prvi del pričevanja, ki sodi v sklop spominov na osamosvajanje republike Slovenije.

V oddaji Moja zgodba ste lahko na Veliko noč prisluhnili upokojenemu celjskemu škofu Stanislavu Lipovšku, ki je bil dolgoletni mariborski stolni župnik. Septembra lani so namreč pripravili Večer v stolnici kjer je dr. Lipovšek obudil spomin na svoje delovanje v Mariboru! 

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V zadnji tretji oddaji ste lahko prisluhnili dr. Andreju Finku, ki je spregovoril o Branku Rebozovu in publicistu Ivu Jevnikarju, ki bo predstavil življenjsko pot Zdravka Kalana.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Predstavili so usode osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino. V drugi oddaji ste lahko prisluhnili dr. Rozini Švent, ki je spregovorila o Jožetu Mihevcu in mag. Heleni Janežič, ki je predstavila življenjsko pot Antona Komotarja.

Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst sta 8. oktobra 2021, v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu pripravila znanstveni posvet z naslovom »Svoje slovenstvo so izpričali v širnem svetu«. Na posvetu so predstavili usode sedmih osebnosti, ki sta jih vojna in revolucija pognali v tujino in so poznane tako v zamejstvu in izseljenskih skupnostih kot v širšem slovenskem prostoru. Izhodišče za predstavitev so njihovi spomini, ki so doslej izšli v zbirki »Zapisi iz zdomstva«, tržaške založbe Mladika. To bo prva od treh oddaj. Prof. Aleš Brecelj bo spregovoril o Alojziju Geržiniču, dr. Renato Podbersič, pa je predstavil življenjsko pot Pavla Borštnika. 

Tokratna je bila Moja zgodba jezikoslovno obarvana. Oddajo, v kateri je bil gost akademik dr. Marko Snoj, smo posvetili minuli 30 letnici samostojnosti. Govorili smo o pomenu jezika v našem nacionalnem prostoru s pogledom na najstarejše ohranjeno besedilo Brižinskih spomenikov in zatem pridig Janeza Svetokriškega in slovarja Marka Pohlina. Slovenci se jezikovne arheologije, ki jo odkrivajo stara bededila premalo zavedamo.

V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je bila 17. februarja predstavitev knjige polkovnika prof. dr. Tomaža Kladnika z naslovom Zadišalo je po slovenski vojski. Knjiga, ki obravnava slovenske vojake v vojskah 20. stoletja, s poudarkom na nastanku oboroženih sil demokratične slovenske države, je leta 2021 izšla pri založbi Nova obzorja. Posnetek predstavitve lahko poslušate v tokratni oddaji Moja zgodba.

V oddaji Moja zgodba smo predstavili kaj hranijo depoji Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Pivki in kaj njihove nove zbirke, denimo predmeti iz povojnih grobišč. Med drugim smo predstavili protokolarna darila, ki so jih dobili predsedniki republike in državnega sveta RS. V oddaji sta sodelovali kustosinji Monika Kokalj Kočevar in Nataša Strlič.

V Muzeju novejše zgodovine Celje hranijo 769 identifikacijskih fotografij taboriščnikov in taboriščnic iz Auscwitza. Na osnovi teh fotografij so Darja Jan iz omenjenega muzeja, ter Boris Hajdinjak in Monika Kokalj Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije pripravili razstavo Fotografije iz Auschwitza, ki je na ogled do 7. 3. 2022 v preddverju Cekinovega gradu v Ljubljani.

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje Jožeta Gorenca, ki je moral kot osem letni deček zapustiti rodno vas in je bil skupaj z družino izgnan v nemška taborišča. Tam je preživel štiri leta, ko ni mogel obiskovati niti šole. Prestano trpljenje ga je zaznamovalo za vse življenje in utrdilo v prepričanju, da se lahko pravična družba gradi samo na poštenju vsakega posameznika. 

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominov nekdanjega politika, poslanca, ekonomista Izidorja Rejca. V prvem delu pričevanja je spregovoril o svojem življenju v socializmu, tokrat pa je povedal, kako je bil leta 1989 med ustanovitelji Slovenskega krščansko-socialnega gibanja in nato med vodilnimi pri Slovenskih krščanskih demokratih. Leta 1990, 1992 in 1996 je bil izvoljen za poslanca slovenskega parlamenta. V osamosvojitveni vladi Republike Slovenije je v letih 1990 do 1992 kot minister za industrijo in gradbeništvo, bistveno prispeval k osamosvojitvi in uspešnemu prehodu slovenskega gospodarstva v tržno gospodarstvo. Kot poslanec se je boril za pošteno lastninjenje družbenega premoženja. Njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine!

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili spominom nekdanjega politika, poslanca, ekonomista, Izidorja Rejca, ki je tudi pesnik in pisatelj. V dveh delih pričevanja nam je spregovoril o svojem življenju, delu, politiki, ministrovanju, poslanskih letih ... njegovo pričevanje je iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in
osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine! 

Izidor Rejc, rojen 5.novembra 1936 v Doleh nad Idrijo. Žena Helena, otroci Tadej, Sebastjan, Simona, Adriana, Dominika. Živi v Ljubljani. Univerzitetni diplomirani ekonomist. Kot prvi ekonomist v podjetju Alpina v Žireh je v tovarni prevzel računovodstvo. Čeprav ni bil član Zveze komunistov, je leta 1966 postal direktor. Podjetje se je uspešno razvijalo. Leta 1975 je pod političnim pritiskom odšel v Mercator in bil tam finančni direktor ter direktor Mercator blagovnega centra.

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.