Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!
Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Ob 100-letnici nastanka Slovenskih narodnih jaslic in v spomin rojaka, slikarja Maksima Gasparija, pripravljajo v sobota, 21. 12. 2019, ob 17. uri v Selščku na hribu za cerkvijo kulturno prireditev Velike Gasparijeve jaslice. Pogovor z Robertom Kužnikom.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.