Is podcast
Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!
Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!
Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!
Od slike do besede
Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko
Od slike do besede
Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko
Od slike do besede
Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.
Od slike do besede
Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.
Od slike do besede
Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog
Od slike do besede
Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog
Od slike do besede
V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.
Od slike do besede
V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.
Od slike do besede
Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.
Od slike do besede
Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.
Od slike do besede
Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek.
Od slike do besede
Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek.
Od slike do besede
S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.
Od slike do besede
S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Svetovalnica
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.