Is podcast Monografija Makism Gaspari Iz naroda za narod Is podcast
Monografija Makism Gaspari Iz naroda za narod

Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Robert Kužnik Maksim Gaspari

27. 12. 2022
Monografija Makism Gaspari Iz naroda za narod

Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!

Jože Bartolj

VEČ ...|27. 12. 2022
Monografija Makism Gaspari Iz naroda za narod

Izšla je nova, obsežna monografija o slovenskem slikarju, ilustratorju, enem najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti Maksimu Gaspariju. Pripravil jo je Robert Kužnik iz Cerknice, ki se z njegovim izjemnim opusom ukvarja že več kot 10 let. Prisluhnite pogovoru o slikarju in monografiji!

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostRobert KužnikMaksim Gaspari

Od slike do besede

VEČ ...|24. 1. 2023
Naš odnos do kulturne dediščine

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko

Naš odnos do kulturne dediščine

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko

družba kultura spomin

Od slike do besede

Naš odnos do kulturne dediščine

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko

VEČ ...|24. 1. 2023
Naš odnos do kulturne dediščine

Prebiramo besedilo, ki ga je napisala dr. Verena Perko

Mateja Subotičanec

družba kultura spomin

Od slike do besede

VEČ ...|17. 1. 2023
Božji služabnik Anton Strle

Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.

Božji služabnik Anton Strle

Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.

duhovnost odnosi

Od slike do besede

Božji služabnik Anton Strle

Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.

VEČ ...|17. 1. 2023
Božji služabnik Anton Strle

Uršulikna, sestra Marija Jasna Kogoj je o Antonu Strletu napisala knjigo, ki nas popelje po njegovi življenjski poti. Knjiga je izšla pri založbi Salve.

Mateja Subotičanec

duhovnost odnosi

Od slike do besede

VEČ ...|10. 1. 2023
Nadaljevanje Franklove misli in njegovi učenci

Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

Nadaljevanje Franklove misli in njegovi učenci

Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

izobraževanje odnosi

Od slike do besede

Nadaljevanje Franklove misli in njegovi učenci

Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

VEČ ...|10. 1. 2023
Nadaljevanje Franklove misli in njegovi učenci

Poslušali bomo misli iz knjige Elizabeth Lukas: Frankl in Bog

Mateja Subotičanec

izobraževanje odnosi

Od slike do besede

VEČ ...|3. 1. 2023
Pisateljev pogled na pisatelja Andriča

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

Pisateljev pogled na pisatelja Andriča

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

kultura pogovor politika

Od slike do besede

Pisateljev pogled na pisatelja Andriča

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

VEČ ...|3. 1. 2023
Pisateljev pogled na pisatelja Andriča

V oddaji sodelujeta akademik Drago Jančar in akademik dr. Tomo Virk.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor politika

Od slike do besede

VEČ ...|20. 12. 2022
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

kultura spomin

Od slike do besede

Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

VEČ ...|20. 12. 2022
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Mateja Subotičanec

kultura spomin

Od slike do besede

VEČ ...|13. 12. 2022
Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih

Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek. 

Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih

Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek. 

kultura Gorenjski muzej Kranj Tržiški muzej Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih Marjana Žibert Jana Babšek

Od slike do besede

Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih

Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek. 

VEČ ...|13. 12. 2022
Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih

Muzeji na Gorenjskem so se odločili za skupen promocijski projekt, s katerim želijo v muzejske hiše privabiti več obiskovalcev. Pripravili so Projekt Z Valvasorjem po gorenjskih muzejih, v katerem Valvasor gledalcem predstavlja dragocenosti, ki se skrivajo v muzejih. In o tem smo govorili v oddaji Od slike do besede z direktorico Gorenjskega muzeja Kranj Marjano Žibert in direktorico Tržiškega muzeja Jano Babšek. 

Jože Bartolj

kultura Gorenjski muzej Kranj Tržiški muzej Z Valvasorjem po Gorenjskih muzejih Marjana Žibert Jana Babšek

Od slike do besede

VEČ ...|6. 12. 2022
Epidemija novih medijev

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

Epidemija novih medijev

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

literatura tehnologija življenje odnosi

Od slike do besede

Epidemija novih medijev

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

VEČ ...|6. 12. 2022
Epidemija novih medijev

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

Mateja Subotičanec

literatura tehnologija življenje odnosi

Od slike do besede

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 1. 2023
P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

P. Branko Cestnik o kurentovanju, veganih in letopisu Cerkve za leto 2022

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.

Radio Ognjišče

politikacerkevBranko Cestnik

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|27. 1. 2023
Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Najinovativnejša živila 2023

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko. 

Nataša Ličen

svetovanjezdravstvodružbapogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk