Informativni prispevki
V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem.
Informativni prispevki
V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem.
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Moja zgodba
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
Moja zgodba
Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.
Moja zgodba
Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.
Moja zgodba
Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.
Ritem srca
Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.
V oddaji smo slišali:
Informativni prispevki
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Informativni prispevki
V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Slovencem po svetu in domovini
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.
Slovencem po svetu in domovini
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Naš gost
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Duhovna misel
In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: “Pridi ti, kraljuj nad nami!” (Sodniki 9, 14).
Globine
V septembrskih Globinah smo se dotaknili obširnega področja, ki ga zajema družbeni nauk Cerkve. Od kdaj je Cerkev vpeta v teme, ki zadevajo socialno pravičnost, vlogo države, solidarnost, človekovo dostojanstvo in skrb za okolje? Številni danes razumejo to kot nepotrebno vmešavanje Cerkve v družbeno politično dogajanje. Je res? Posebej smo se ustavili tudi pri vprašanju smisla človeškega dela z vidika socialne moralne teologije. Naš sogovornik je bil župnik iz Šmihela pri Novem mestu Štefan Hosta.
Pojdite in učite
V oddaji tokrat o akciji Za srce Afrike in z delom do dostojnega življenja ter o situaciji v Ugandi.
Naš gost
Malo je takšnih, ki povezujejo dve tako široki področji, kot sta glasba in gozdarstvo. Letošnji prejemnik Slomškovega priznanja Leon Kernel to počne že dolgo časa. Gozdar in glasbenik svoje poslanstvo uresničuje v učiteljskem poklicu. Dober učitelj je tisti, ki je iskren, ki verjame v to, kar dela in ki ima svoje učence rad, pravi. Prisluhnite pogovoru z iskrivim sogovornikom.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji smo se ustavili pri mesecu molitve rožnega venca in obletnicah posvetitve cerkve na Brezjah ter njene razglasitve za baziliko, poročali smo o nedavnem srečanju redovnikov in redovnic, se spomnili na praznovanje Slomškove nedelje v Mariboru ter na nekaj drugih dogodkov v Cerkvi v Sloveniji.
Kmetijska oddaja
19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.
Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.
Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.