Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2023
Borut Pahor za Radio Ognjišče o spominu na žrtve fojb, napadu mladih avstrijskih svobodnjakov na slovensko manjšino in o

V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem. 

Borut Pahor za Radio Ognjišče o spominu na žrtve fojb, napadu mladih avstrijskih svobodnjakov na slovensko manjšino in o

V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem. 

infopolitikaborut pahormanjšinaavstrijaitalija

Informativni prispevki

Borut Pahor za Radio Ognjišče o spominu na žrtve fojb, napadu mladih avstrijskih svobodnjakov na slovensko manjšino in o

V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem. 

VEČ ...|10. 2. 2023
Borut Pahor za Radio Ognjišče o spominu na žrtve fojb, napadu mladih avstrijskih svobodnjakov na slovensko manjšino in o

V Italiji danes obeležujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Tradicionalna osrednja proslava je potekala pred spomenikom v Bazovici, državna slovesnost pa v Rimu na Kvirinalu. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je v nagovoru med drugim poudaril pomen nadaljevanja politike dialoga, razumevanja in sodelovanja med narodi. O dnevu spomina na fojbe, zaostreni retoriki mladih avstrijskih svobodnjakov do slovenske manjšine, o pogledu na aktualno politiko ter o licitaciji avta katrce se je Alen Salihović pogovarjal z bivšim predsednikom države Borutom Pahorjem. 

Alen Salihović

infopolitikaborut pahormanjšinaavstrijaitalija

Moja zgodba

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

VEČ ...|25. 12. 2022
Božič na fronti - Primorci v italijanski vojaški suknji

Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikabožič na frontiVirgilij TavčarFranc PračekDušan KozemBojan Bizjakmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

VEČ ...|11. 12. 2022
Jože Jazbec - pričevanje

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Jazbecmobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Moja zgodba

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnton Cizaramobilizirani slovenci v italijansko vojskoIrena Uršič

Ritem srca

VEČ ...|4. 2. 2022
SDV Worship ter Mirko&Giorgia

Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.

V oddaji smo slišali:

  • SDV Worship - Re Dei Re (Osanna)
  • SDV Worship - Cuore Puro
  • Mirko&Giorgio - Con Te Sono Al Sicuro
  • Mirko&Giorgio - La Mia Ancora

SDV Worship ter Mirko&Giorgia

Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.

V oddaji smo slišali:

  • SDV Worship - Re Dei Re (Osanna)
  • SDV Worship - Cuore Puro
  • Mirko&Giorgio - Con Te Sono Al Sicuro
  • Mirko&Giorgio - La Mia Ancora

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostItalija

Ritem srca

SDV Worship ter Mirko&Giorgia

Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.

V oddaji smo slišali:

  • SDV Worship - Re Dei Re (Osanna)
  • SDV Worship - Cuore Puro
  • Mirko&Giorgio - Con Te Sono Al Sicuro
  • Mirko&Giorgio - La Mia Ancora
VEČ ...|4. 2. 2022
SDV Worship ter Mirko&Giorgia

Tudi tokrat smo se zadržali pri italijanski krščanski glasbi … spoznali smo milansko zasedbo SDV Worship ter zakonca Mirka in Giorgio Rosato.

V oddaji smo slišali:

  • SDV Worship - Re Dei Re (Osanna)
  • SDV Worship - Cuore Puro
  • Mirko&Giorgio - Con Te Sono Al Sicuro
  • Mirko&Giorgio - La Mia Ancora

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostItalija

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2022
Dr. Gaiser: Tokratne predsedniške volitve v Italiji so bile velika gledališka predstava

V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Dr. Gaiser: Tokratne predsedniške volitve v Italiji so bile velika gledališka predstava

V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infopogovorItalijapredsedniške volitve

Informativni prispevki

Dr. Gaiser: Tokratne predsedniške volitve v Italiji so bile velika gledališka predstava

V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

VEČ ...|31. 1. 2022
Dr. Gaiser: Tokratne predsedniške volitve v Italiji so bile velika gledališka predstava

V Italiji so predsedniške volitve prinesle precejšen kaos. 80-letni Sergio Mattarella se je želel po sedmih letih na Kvirinalu posloviti in upokojiti, treba je bilo izbrati njegovega naslednika. Stranke se niso uspele zediniti okoli enega imena. Kar sedem krogov glasovanj v parlamentu v Rimu se je moralo odviti, da je Mattarella pristal na vnovično kandidaturo, v osmem je bil nato potrjen na položaj. Za komentar smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

infopogovorItalijapredsedniške volitve

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 1. 2021
Utrip dneva dne 27. 1.

  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

Utrip dneva dne 27. 1.

  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

koronavirusCigler KraljkibernetikacepivoItalijapapežholokavstBranko Cestnik

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 27. 1.
  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.
VEČ ...|27. 1. 2021
Utrip dneva dne 27. 1.
  • Okuženih spet nekaj več, a v bolnišnicah stanje bolj optimistično. Kaj pa angleški sev?
  • Odprtja šol so se razveselili tudi mnogi starši, kakšni pa so pomisleki?
  • Minister Cigler Kralj o cepljenju v domovih: najranljivejši bodo zaščiteni v treh tednih.
  • Človek med tehnologijo in številnimi možnostmi kibernetskih zlorab in napadov.
  • Države se borijo za cepivo proti covidu 19; kanclerka Merklova poziva k pravični delitvi.
  • Italija išče izhod iz vladne krize; predsednik države na posvet poklical poslanske skupine
  • Papež pri avdienci: Božje besede ne beremo kot romana, ampak ob njej molimo.
  • Ob dnevu spomina na holokavst: svet ne sme nikoli pozabiti teh grozot!
  • Cestnik o interpelaciji Kralja: Če svojo čredo hraniš z rušenjem vlade in tega ne dosežeš, potrebuješ slepilni manever.
  • VREME: Preostali del dneva in jutri bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

Radio Ognjišče

koronavirusCigler KraljkibernetikacepivoItalijapapežholokavstBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovencem po svetu in domovini

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.
VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu
O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|28. 3. 2023
Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Za zemljo gre. In za naš obstoj!

V naši deželi vre. Pomlad končno prebuja ljudi. Zdi se, da metadonska brezbrižnost, v katero se je ujelo naše narodno občestvo, vendarle popušča. Končno se prebuja kritična masa razmišljujočih in dejavnih, ki jim ni vseeno, kakšen bo naš jutri in kaj bo življenje prineslo nam in našim potomcem.

Robert Božič

komentardružbakmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbaodnosipolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|1. 4. 2023
Kako temelje ruši vsak med nami

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

Kako temelje ruši vsak med nami

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostdružba

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimisijon2023

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 4. 2023
Misijonski pesmi

S pesmima smo pogledali v misijonske kraje.

Misijonski pesmi

S pesmima smo pogledali v misijonske kraje.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 4. 2023
530 let ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.
 

530 let ustanovitve Kolegiatnega kapitlja Novo mesto

Prelat Stolnega kapitlja Novo mesto dr. Janez Gril je predstavil zgodovino ustanovitve in delovanja kapitlja, ki letos praznuje 530. obletnico. Spregovoril je o vlogi proštov in kanonikov nekoč in danes ter povabil na simpozij, 19. aprila, in slovesnost, ki bo 22. aprila 2023. V oddaji smo poročali tudi o poudarkih letošnjega Teološkega simpozija, ki se je osredotočil na poslanstvo laikov v Cerkvi, ter predstavili vsebino aprilske številke revije Novi svet.
 

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|2. 4. 2023
Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|2. 4. 2023
Sinoda v Vatikanu

Pred oktobrsko škofovsko sinodo v Vatikanu (2023) bo 30. septembra (2023) na Trgu sv. Petra v Rimu ekumensko molitveno srečanje mladih. Priprav na ta dogodek sta se sredi marca (2023) udeležila Tilen Čebulj in s. Andreja Perc iz Katoliške mladine. 

Sinoda v Vatikanu

Pred oktobrsko škofovsko sinodo v Vatikanu (2023) bo 30. septembra (2023) na Trgu sv. Petra v Rimu ekumensko molitveno srečanje mladih. Priprav na ta dogodek sta se sredi marca (2023) udeležila Tilen Čebulj in s. Andreja Perc iz Katoliške mladine. 

Radio Ognjišče

cerkevinfoduhovnost