Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva

Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.
VEČ ...|24. 6. 2019
P. Branko Cestnik o novih mašah, domoljubju in problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva
Naš gost je bil urednik in župnik, pater klaretinec mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile različne: začeli smo s komentarjem letošnjih novih maš, se ustavili pri problematiki (ne)financiranja zasebnega šolstva, večji del oddaje pa smo na predvečer državnega praznika, posvetili temam povezanim z domoljubjem in domovino.

Jože Bartolj

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

družbapolitikašolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.
VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu
Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna

S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

politikasodstvošolstvo

Informativni prispevki

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politikasodstvošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva

V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.
VEČ ...|31. 3. 2019
Začetek šole v Argentini in pomen zamejskega kmetijstva
V Argentini so začeli s poukom v slovenskih šolah, objavili smo pogovor z rojakinjo Marušo Zurc, ki je prejela posebno priznanje občine Moron v Buenos Airesu, v Kanalski dolini so zaskrbljeni glede ohrananja slovenstva, na avstrijskem Koroškem pa imajo veliko vlogo pri tem tudi kmetje.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu

Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

šolstvopolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.
VEČ ...|6. 2. 2019
Dr. Ivan J. Štuhec: Pri predsedniku države o šolstvu
Predsednik države Borut Pahor je sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol.Približki, predsodki in izkrivljene informacije o zasebnem šolstvu samo dodatno krepijo brezplodno ideološko razpravo, dogovora okoli temeljnih postulatov pa ni pravi dr. Štuhec.

Ivan Štuhec

šolstvopolitika

Za življenje

VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Za življenje

Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.
VEČ ...|12. 1. 2019
Starši jemljemo dragocene izkušnje svojim otrokom
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovoril na vprašanji poslušalk, sta mamici treh otrok, o vzgoji za boljše sožitje med sorojenci, za manj trme in uporništva. Kako dati mesto vsakemu otroku posebej znotraj družine, kako jih slišati v njihovih potrebah in hotenjih. Če želimo, da zrastejo v zdrave in samostojne osebe, jim ne smemo vzeti izkušenj.

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2019
20 let izhajanja revije Vzgoja

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

20 let izhajanja revije Vzgoja

Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Informativni prispevki

20 let izhajanja revije Vzgoja
Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.
VEČ ...|10. 1. 2019
20 let izhajanja revije Vzgoja
Pri Društvu katoliških pedagogov Slovenije so pred dvajsetimi leti ustanovili revijo Vzgoja, ki od takrat redno izhaja, dosedaj je izšlo 80 številk. V jubilejni so se posvetili vprašanju vzgoje ter 20. obletnici izhajanja revije Vzgoja. Različni avtorji razmišljajo o obeh vsebinah. Dosedanje delo so na novinarski konferenci opisali odgovorni urednik p. dr. Silvo Šinkovec, tajnica uredništva Erika Ašič, dolgoletna sodelavka prof. Dragica Motik in prof. Helena Kregar.

Nataša Ličen

izobraževanjevzgojainfoodnosišolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Vrtec Naš otrok iz Celovca

Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.
VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 9. 2018
Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem

22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem
22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.
VEČ ...|23. 9. 2018
Teodor Domej o dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem
22. septembra 1958, pred 60-imi leti, je tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Ferdinand Wedenig z odlokom razveljavil odredbo zakona o manjšinskem šolstvu, po kateri je bil za vse učence in učenke na dvojezičnem ozemlju dvojezičen pouk obvezen. Odtlej velja za dvojezični pouk načelo prijavljanja. Ob obletnici sta Društvo koroških slovenskih pravnikov in Slovensko strokovno pedagoško združenje v petek, 14. septembra 2018 v Mohorjevi v Celovcu pripravila posvet. Na njem so zgodovinar Teodor Domej, pravnika Rudi Vouk in Franci Serajnik ter vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser kot predavatelji podrobno ponazorili razvoj, ki je privedel do odločilnega trenutka, in situacijo na področju dvojezičnega šolstva po tem. Glavno sporočilo je, da mora 60 let po odpravi obveznega dvojezičnega pouka na Koroškem glavna pozornost biti usmerjena v učinkovito posredovanje drugega deželnega jezika.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Pogovor o

VEČ ...|2. 5. 2018
O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek

S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek

S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

šolstvo

Pogovor o

O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek
S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.
VEČ ...|2. 5. 2018
O šolstvu - Mojca Škrinjar, Ljudmila Novak, Marko Zidanšek
S predstavniki politike smo govorili o reševanju in nereševanju vprašanj s področja šolstva v minulem mandatu. Tudi o tem, kaj politika mora narediti in kaj bi lahko naredila v prihodnje.

Tone Gorjup

šolstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2020
Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Ernest Jazbec - Zamolčani domoljub 2. del

Odedajo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, iz katerega smo tokrat objavili prispevka Renata Podbersiča o Jazbečevih mladostnih dnevnikih in Petra Černica o tajnem delovanju krščansko socialnega gibanja na Primorskem pod fašizmom.

Jože Bartolj

spominRenato PodbersičPeter ČernicErnest Jazbec

Komentar tedna

VEČ ...|17. 1. 2020
Lenart Rihar: Verski tisk za zdravo pamet

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Verski tisk za zdravo pamet

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar

komentarodnosidružba

Duhovna misel

VEČ ...|22. 1. 2020
V središče vsemu

Vstani in stopi v sredo!(Mr 3, 3)

V središče vsemu

Vstani in stopi v sredo!(Mr 3, 3)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|21. 1. 2020
Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Dolgovi Erjavca, ki bodo ostali neporavnani!

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Po premoru sem se spet odločil z vami deliti poglede, ki bodo predvsem politično obarvani. Najlažje mi je začeti pisanje s tistim, o katerem sem v preteklosti že pisal, sedaj pa je klavrno končal svojo politično pot.

Alen Salihović

komentarpolitika

Za življenje

VEČ ...|18. 1. 2020
Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Družina, vezi treh generacij

O težavnih odnosih znotraj družine in možnih izhodih iz težkih razmer. Naša gostja je bila Katarina Kompan Erzar.

Mateja Subotičanec

odnosiotrocipogovorvzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 1. 2020
Politika o pestrem aktualnem dogajanju

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

Politika o pestrem aktualnem dogajanju

Povabili smo predstavnike političnih strank SDS, LMŠ, NSi in DeSUS. Nas čaka rekonstrukcija vlade, je manjšinska vlada dovolj trdna, nas čakajo predčasne volitve in katere reforme bi morala izpeljati vlada, so vprašanja, ki smo si jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Vabilu sta se odzvala poslanca SDS in NSi Danijel Krivec in Jožef Horvat, stranki LMŠ in DeSUS nam sogovornika nista zagotovili. Politično dogajanje je komentiral tudi sodelavec Inštituta za politični menedžment Alem Maksuti.

Alen Salihović

volitvepolitikainfodesuslmšnsisdsipm

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2020
Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani

Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.

Dirigentka Petra grassi o nedeljskem koncertu v Ljubljani

Kud KDO in založba Družina pripravljata Koncert vokalno sakralne glasbe Deželnega mladinskega zbora Furlanije Julijske Krajine POLIFONIJA KULTUR pod vodstvom Petre Grassi, v nedeljo 26. januarja ob 19.30 v Ljubljanski stolnici.

Jože Bartolj

kulturaPetra Grassi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 1. 2020
Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Težave, s katerimi se soočajo starejši in gibalno ovirani meščani Ljubljane

Nedavno je bil sin ljubljanskega župana zaradi davčnih utaj in ponarejanja listin obsojen na 2.000 eurov denarne kazni. Glede na dejstvo, da naj bi utajena denarna vsota bila »težka« okoli 60 0000 eurov, je to mala malenkost. Še zlasti, če upoštevamo, da bi enako ali višjo kazen dobila branjevka na tržnici, ki ne bi izdala računa za prodani peteršilj v znesku 70 centov. Baje nekateri ljudje že skačejo od veselja in iščejo priliko, da bi tudi oni utajili oziroma ukradli takšne vsote. Z utajeno vsoto in plačano (!) kaznijo, županov sin je v osebnem stečaju in ni jasno, ali jo bo plačal, bi namreč odlično živeli leto ali dve. Sicer pa je bilo takšno milo kazen pričakovati. Če sodišče razveljavi sodbo generalu Rupniku, je kazen županovemu sinu resnično krivična.Častni ljubljanski meščani v bran županove časti in likaTako vsaj misli skupina najuglednejših Slovencev, častnih meščanov Ljubljane, ki je izdala poziv, da se ohrani čast in lik ljubljanskega župana. Kot vse kaže gre oblikovanje Jankovićeve varde. Glede na njihovo stikanje glav na proslavi Dražgošah, je to rezultat tamkajšnjega prikritega sestanka. Revolucija teče dalje! »Najuglednejši Ljubljančani« s Kučanom na čelu namreč opozarjajo, da je Zoran Jankovič najuglednejši župan po Hribarju na čelu Ljubljane. Še Adlešič in marsikdo je pred njim, ni pa »naš«. Zato se ga ne priznavajo in ne omenjajo! Korak za obrambo ljubljanskega župana je samo predpriprava za poziv k denarni nabirki za plačilo kazni njegovega sina. Ni prav, da bo oče, ki toliko in tako enkratno dela za Ljubljano, za kar je, mimogrede bogato poplačan, poleg sramote še denarno trpel. Številka tekočega računa bo znana v najkrajšem možnem času.O tem, da je bilo v »Jankovičevem obdobju« Ljubljane veliko narejenega, ni dvoma. Ne razumem sicer, zakaj se nekateri čudijo, če nekdo za vrhunsko plačo in v tako dolgem obdobju tudi nekaj naredi. Ljudje imamo različno dioptrijo. Ob strani tudi puščamo vprašanje, koliko so lepotni popravki trajni in koliko je Ljubljana zaradi tega zadolžena. V to, koliko je župan zaradi tega osebno profitiral, se ne spuščam, ker ne vem.Starejši in gibalno ovirani stanovalci centra Ljubljane doživljajo Jankovićevo vlado kot velik terorSprašujem se, kdo ima predvsem od tega korist. Ljudje s težavami z gibanjem in invalidi gotovo ne. Za njih je vrsta objektov težko ali celo nedostopna, ker se sami ali brez pomoči bližnjih tem ne morejo približati. No, k mašam zaradi nedostopnosti cerkve, hodi čedalje manj ljudi, kar pa je tudi cilj Jankovićeve politične opcije in je vse skupaj lahko razumeti tudi kot protiversko dejavnost dejavnost.“So stvari, ki jih treba sovražiti. Po mojem mnenju je Katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti,” razglaša ena najvidnejših Jankovićevih branilk.No, pustimo to ob strani, saj je versko prepričanje, ne pa protiversko prepričanje in govorjenje, strogo osebna zadeva in se javnosti, tudi glede dostopnosti cerkva, ne tiče. Bodite srečni, umazane živali, da vam jih nismo podrli, bi rekel Štromajer, ki bo naslednji častni Ljubljančan! Škoda, da so na Jankovičevo tovrstno zaslugo njegovi branilci pozabili. Ni prav, da za opozarjanje na krivice, ki jih doživlja župan, delajo nove krivice. No, saj priznavajo, da nihče ni brez napak! Žal pa niso vse enake in še manj enako usodne. Nekateri, revni in v stiski so tatovi, politični odličneži kleptomani!Ne samo, da spomladi in v jeseni, ne morejo nemoteno do svojih stanovanj, ker stalno snemajo neke reklamne filme. Še huje je in to vsakodnevno. Ker so številna parkirišča rezervirana za vladne službe in električne avtomobile, samo v zadnjem času je njihovo število naraslo, ne moremo pred hišami parkirati. Niti takrat, ko prevažamo bolne ali otroke. Gre za kratenje temeljne človekove in ustavne pravice do uporabe lastnega stanovanja!Meščani Ljubljane prvega in drugega razredaLjubljanske odličneže to ne zanima, saj jim je posebni status dal človek, ki se na moralo, pravo in ustavo požvižga. Znan je primer, kako so nekega umirajočega po eni osrednjih ljubljanskih cest na bolniškem vozičku peljali do rešilca, ki ni imel naprave za znižanje stebrička. Tudi če se stanovalci dogovorijo in v sili in neodložljivi potrebi zaradi višje sile parkirajo pred vhodom v hišo, tam ni dovoljeno parkirati. Vozniku, ki nikogar ne ovira, takoj prilepijo 80 evrov kazni! Četudi plača parkirni listek!Osebni dovoz nakupljenih življenjskih potreb je kazniv. Razen če niso županov pristaš. Potem lahko parkiraš na pločniku ali pa ti stalno rezervirajo prostor najmanj za avtobus! To in še številni grozljivi primeri so druga plat Jankovićeve ljudovlade, ki jo branijo in ščitijo njegovi častni Ljubljančani. Sedaj lahko vsak razume, zakaj je v Slovenji tako kriminalna politika do starostnikov. Ker niso pravi in niso privilegirani. Za njih, četudi po zaslugi ljubljanskega župana, oblast že poskrbi.

Stane Granda

politikadrugorazredna temaLjubljanamestna politikamestno redarstvostarejši Zoran Janković

Spominjamo se

VEČ ...|22. 1. 2020
Spominjamo se dne 22. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 22. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup