Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Pogovor o
Tokratni gost dr. Marko Grobelnik je informatik in raziskovalec na področju umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. Slišali boste o vlogi Instituta v epidemiji, o vlogi visoke tehnologije pri volitvah v ZDA in o moralno-etičnih dilemah njene uporabe.
Pogovor o
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Od slike do besede
Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.