Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Naš pogled
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Informativni prispevki
V luči poslanice papeža Frančiška ob svetovnem dnevu miru, ki jo je naslovil Umetna inteligenca in mir smo se predvajali pogovor z dr. Markom Grobelnikom. Gre za enega največjih poznavalcev umetne inteligence v Sloveniji. Dr. Grobelnik je projektni sodelavec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan, pa tudi strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco, ki so ga leta 2020 ustanovili pod okriljem Unesca. Sodeluje tudi s številnimi mednarodnimi organizacijami. Pri OECD je vodja delovne skupine za “incidente umetne inteligence”, pri zvezi Nato pa je slovenski predstavnik v odboru za umetno inteligenco.
Z njim smo se pogovarjali o tveganjih in strahovih, ki jih prinaša preboj t.i. generativne umetne inteligence na čelu s ChatGPT, jezikovim modelom z neskončno sposobnostjo ustvarjanja prepričljivih besedil o vseh mogočih tematikah.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Pogovor o
Tokrat smo odprli nekaj vprašanj s področja umetne inteligence. Njen razvoj je bliskovit in ta hitrost je prestrašila celo tiste, ki so svojo kariero posvetili pripravi terena za ta preobrat. Umetna inteligenca bo spremenila naša življenja tako temeljito in tako hitro, da nam ne bo preostalo drugega, kot da pripravimo sebe in drug drugega na posledice. Iskrivi gostje so bili doktorica znanosti s področja nevrološke vede, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Tina Bregant, Mitja Trampuž, direktor podjetja CREApro in dr. Franc Bračun iz NLB, kjer se ukvarja z upravljanjem s podatki in umetno inteligenco v vlogi glavne odgovorne osebe za podatke.
Pogovor o
Tokratni gost dr. Marko Grobelnik je informatik in raziskovalec na področju umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. Slišali boste o vlogi Instituta v epidemiji, o vlogi visoke tehnologije pri volitvah v ZDA in o moralno-etičnih dilemah njene uporabe.
Pogovor o
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Slovencem po svetu in domovini
80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Svetovalnica
Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na vprašanja poslušalk in poslušalcev na teme: legalizacija objekta, zapuščinska razprava in stroški ter udeležba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, nujni deleži, vrednotenje nepremičnin ...
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnika Alojza Ihana iz njegove zbirke Igralci pokra.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
Kako bo zakon o psihoterapiji, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, vplival na dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev v Sloveniji? Kdo bo smel izvajati psihoterapijo v zdravstvu in kako bo zagotovljeno varstvo pacientov? V oddaji Pogovor o smo ta in druga vprašanja zastavili sogovornikom v studiu: državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje Denisu Kordežu, direktorju ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miranu Možini, klinični psihologinji Maši Naraločnik Sinur in podpredsedniku Zveze organizacij pacientov Slovenije Franciju Gerbcu.
Slovencem po svetu in domovini
80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.