Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 3. 2024
Članice EU so podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena kmetov

Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…

Članice EU so podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena kmetov

Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…

naravakmetijstvospremembeCopa Cogeca

Minute za kmetijstvo in podeželje

Članice EU so podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena kmetov

Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…

VEČ ...|27. 3. 2024
Članice EU so podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena kmetov

Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…

Robert Božič

naravakmetijstvospremembeCopa Cogeca

Doživetja narave

VEČ ...|29. 12. 2023
Zadnji letošnji skriti gost - mag. Miha Pavšek

V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.

Zadnji letošnji skriti gost - mag. Miha Pavšek

V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.

naravagoreTriglavtriglavski ledenikpodnebne spremembevreme v gorahmeteorologija

Doživetja narave

Zadnji letošnji skriti gost - mag. Miha Pavšek

V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.

VEČ ...|29. 12. 2023
Zadnji letošnji skriti gost - mag. Miha Pavšek

V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavtriglavski ledenikpodnebne spremembevreme v gorahmeteorologija

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 4. 2023
Ustavne spremembe in pogovor s prvakom NSi

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom. 

Ustavne spremembe in pogovor s prvakom NSi

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom. 

infopolitikaustavne spremembe

Informativni prispevki

Ustavne spremembe in pogovor s prvakom NSi

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom. 

VEČ ...|14. 4. 2023
Ustavne spremembe in pogovor s prvakom NSi

Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom. 

Radio Ognjišče

infopolitikaustavne spremembe

Naš pogled

VEČ ...|4. 10. 2022
Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

komentarpodnebne spremembedružbasv. Frančišekekologijaekološko spreobrnjenjekoronaviruspapež

Naš pogled

Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

VEČ ...|4. 10. 2022
Prislušovanje stvarstvu

Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?

Blaž Lesnik

komentarpodnebne spremembedružbasv. Frančišekekologijaekološko spreobrnjenjekoronaviruspapež

Kultura odnosov

VEČ ...|29. 3. 2022
Sprejemanje in spreminjanje sebe

Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi. 

Sprejemanje in spreminjanje sebe

Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi. 

odnosidružbaspremembepogovor

Kultura odnosov

Sprejemanje in spreminjanje sebe

Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi. 

VEČ ...|29. 3. 2022
Sprejemanje in spreminjanje sebe

Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi. 

Marjan Bunič

odnosidružbaspremembepogovor

Doživetja narave

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Doživetja narave

Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

VEČ ...|28. 1. 2022
Za koliko se bo dvignilo slovensko morje?

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

Blaž Lesnik

podnebne spremembemorjedvig morske gladinedružbabiodiverzitetaizumiranje vrstsegrevanje ozračja

Doživetja narave

VEČ ...|12. 11. 2021
O odnosu narava - človek

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

O odnosu narava - človek

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

svetovanjenaravapodnebne spremembe

Doživetja narave

O odnosu narava - človek

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

VEČ ...|12. 11. 2021
O odnosu narava - človek

Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.

Blaž Lesnik

svetovanjenaravapodnebne spremembe

Doživetja narave

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Doživetja narave

Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

VEČ ...|23. 4. 2021
Zgodbi o morju in ribištvu

V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.

Blaž Lesnik

naravamorjeizobraževanjevarstvo naravepodnebne spremembegoreliteratur

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2024
Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Jeza, agresija

Tokrat smo z našim gostom spregovorili o agresiji med mladostniki in kaj agresija pravzaprav sploh je, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnostmladi

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.