Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Kulturni utrinki

Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)
VEČ ...|11. 4. 2023
Simon Stanojević o baletnem večeru Ljubezen (SNG Opera in balet LJ., 13.4.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaOpera in balet Ljubljanabalet ljubezenRenato ZanellaSimon Stanojević

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Moja zgodba

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo
VEČ ...|17. 1. 2023
Spominska soba Josipine Turnograjske v Preddvoru - Knjiga aleksandrinki Ljubezen na daljavo

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosipina TurnograjskaMarija StanonikMira DelavecLjubezen na daljavoIvan Vetrihaleksandrinke

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 12. 2022
Pisatelj Ivan Sivec o slikanici o Francetu Prešernu

Kulturni utrinki

Pisatelj Ivan Sivec o slikanici o Francetu Prešernu
VEČ ...|2. 12. 2022

Naš pogled

VEČ ...|15. 11. 2022
Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

komentarTaizéljubezenBogekumenizemzaupanje

Naš pogled

Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

VEČ ...|15. 11. 2022
Kjer sta dobrota in ljubezen, tam prebiva Bog

V tokratnem Našem pogledu je skozi izkušnjo doživljanja utripa v ekumenski skupnosti v francoski vasici Taizé predstavljeno, kako vse težave enkrat minejo, kako so vsi izzivi enkrat premagani. In kljub temu, da se naš svet spreminja, nekaj ostaja isto in sicer to, da je Bog tam, kjer sta ljubezen in dobrota – kot pojemo tudi v taizéjskem spevu: Ubi caritas et amor, Deus ibi est.

Damijana Medved

komentarTaizéljubezenBogekumenizemzaupanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 6. 2022
David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

komentarMurat & Joserapstrpnostmultikulturnostljubezen

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

VEČ ...|1. 6. 2022
David Bašelj: Nisem vedel, da bo pesem Od ljudi za ljudi nekoč del mene

Avtor se v komentarju zahvaljuje Muratu & Josu in njuni skladbi Od ljudi za ljudi, za katero si ob nastanku ni mislil, da jo bo vzel za svojo in jo vsakemu, ki čuti nestrpnost priporoča, da si jo predvaja. V komentarju tudi o prijateljih, ki kljub temu, da sta različnih narodnosti in verskega prepričanja, pričujeta za to, da resnična ljubezen gradi odnos in premaga strahove. Tudi komentator in njegova žena, ki je druge narodnosti, svoje otroke učita navad in jezika obeh. Ker ve, da različnost bogati in ne siromaši.

David Bašelj

komentarMurat & Joserapstrpnostmultikulturnostljubezen

Od slike do besede

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Od slike do besede

Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

VEČ ...|26. 4. 2022
Recital poezije Ljubke Šorli

30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret. 

Jože Bartolj

literarni večerLjubka ŠorlipoezijaLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaNeizpovedna ljubezen

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 4. 2022
Skrivnost božje ljubezni za otroke v bogoslužju Velikega četrtka

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena. Kako spregovoriti o skrivnosti božje ljubezni do človeka? Kako brati njene ilustracije, da nam bo v pomoč pri odpiranju Jezusovi ljubezni v času stiske in trpljenja?

Skrivnost božje ljubezni za otroke v bogoslužju Velikega četrtka

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena. Kako spregovoriti o skrivnosti božje ljubezni do človeka? Kako brati njene ilustracije, da nam bo v pomoč pri odpiranju Jezusovi ljubezni v času stiske in trpljenja?

otroci in trpljenjebožja ljubezenbogoslužje velikega tedna

Življenje išče pot

Skrivnost božje ljubezni za otroke v bogoslužju Velikega četrtka

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena. Kako spregovoriti o skrivnosti božje ljubezni do človeka? Kako brati njene ilustracije, da nam bo v pomoč pri odpiranju Jezusovi ljubezni v času stiske in trpljenja?

VEČ ...|13. 4. 2022
Skrivnost božje ljubezni za otroke v bogoslužju Velikega četrtka

“Tukaj sem zate … in to je zgodba mojega vstajenja” je naslov prav posebne knjige za otroke in odrasle. Napisala in ilustrirala jo je Nataša Rupena. Kako spregovoriti o skrivnosti božje ljubezni do človeka? Kako brati njene ilustracije, da nam bo v pomoč pri odpiranju Jezusovi ljubezni v času stiske in trpljenja?

s. Meta Potočnik

otroci in trpljenjebožja ljubezenbogoslužje velikega tedna

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|22. 9. 2023
Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Slepi planinci prehodili Slovensko planinsko pot

616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Blaž Lesnik

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|25. 9. 2023
Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Gregor Čušin

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 9. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. september 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|24. 9. 2023
Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.

Jože Bartolj

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 9. 2023
Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Jože Bartolj

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 9. 2023
Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Tadej Murkovič, zbiralec ljudskega izročila

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Vesna Sever Borovnik

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 9. 2023
Kolesarjenje Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju

V oddaji Prijatelji Radia Ognjišče ste slišali predstavitev drugega in tretjega dne letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. Prva postaja drugega dne je bil Semič, zadnja postaja v tretjem dnevu pa so bile Tri Fare.

Kolesarjenje Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju

V oddaji Prijatelji Radia Ognjišče ste slišali predstavitev drugega in tretjega dne letošnjega kolesarjenja Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. Prva postaja drugega dne je bil Semič, zadnja postaja v tretjem dnevu pa so bile Tri Fare.

Franci Trstenjak

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|25. 9. 2023
Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Angel vzpona

»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …

Gregor Čušin