Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom.
Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom.
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi.
Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi.
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.
Spregovorili smo o posledicah podnebnih sprememb, ki so vse bolj očitne, pa tudi o vse bolj očitnim pomanjkljivostim številnih zavez o zmanjšanju izpustov. Svet se približuje katastrofalnemu dvigu temperature za 2,4 stopinje, kar pomeni višji dvig morske gladine, več suš, poplav, vročinskih valovov in neurij. Z nami je bil nekdanji direktor službe za podnebne spremembe in gozdar Jernej Stritih, v krajših pogovorih pa so sodelovali tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, pilot Matevž Lenarčič in okoljevarstvenik mag. Jurij Dobravec.
V mozaičnih oddaji smo povezali svetovna dneva knjige in Zemlje, slišali boste nadaljevanje znanstvenih monologov o ribištvu in morjih: Naše roke so manjše in Recept za tuno. Na koncu smo obiskali Blejski vintgar.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Ob 30-letnici ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava bo v sredo, 24. aprila, ob 19. uri v Kregarjevem atriju odprtje razstave nekdanjih dijakov Škofijske klasične gimnazije. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.