Duhovni nagovor
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v svojem nagovoru razmišlja o tem, kako nas vsakdanja dejanja poštenja, sočutja in solidarnosti približujejo globlji duhovni prenovi. S pomočjo Janeza Krstnika nas usmerja k izpolnjevanju dolžnosti v malem in odkrivanju Božje bližine skozi ljubečo pozornost do bližnjih. Nagovor je navdihujoče vabilo k veri, ki se izraža v dejanjih.
Duhovni nagovor
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres v svojem nagovoru razmišlja o tem, kako nas vsakdanja dejanja poštenja, sočutja in solidarnosti približujejo globlji duhovni prenovi. S pomočjo Janeza Krstnika nas usmerja k izpolnjevanju dolžnosti v malem in odkrivanju Božje bližine skozi ljubečo pozornost do bližnjih. Nagovor je navdihujoče vabilo k veri, ki se izraža v dejanjih.
Sol in luč
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Sol in luč
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Minute za kmetijstvo in podeželje
Ukrepe morajo veljati retroaktivno od januarja 2024 in morajo kmetom zagotoviti prepotrebno predvidljivost in stabilnost do leta 2027 zato v Copa Cogeca pozivajo Evropski parlament, naj se hitro odzove in do konca aprila zagotovi pozitivne povratne informacije o predlogih, da bo prišlo do spremembe nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike držav članic, ki jih bodo lahko kmetje izvajali…
Doživetja narave
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
Doživetja narave
V posebno, zadnjo izdajo letošnjih Doživetij z letnico 2023 smo povabili skritega gosta, ki smo ga na začetku oddaje “odkrili” z vašo pomočjo. Geograf mag. Miha Pavšek je vodja vsakoletnih meritev obsega Triglavskega ledenika. Govorili smo o njegovem krčenju, vremenskih posebnostih iztekajočega se leta, raziskava triglavskega podzemlja in o meteoroloških opazovanjih na Kredarici.
Informativni prispevki
Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom.
Informativni prispevki
Gibanje Svoboda, SD in NSi so v državni zbor vložile predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z državnega zbora prenesli na predsednika republike. O tem, kaj predlagajo, smo se pogovarjali s prvakom NSi Matejem Toninom.
Naš pogled
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Naš pogled
Podnebno razmišljanje ob godu sv. Frančiška Asiškega in ob rob vsem krizam, skozi katere smo šli v zadnjih 15-ih letih: finančne, zdravstvene in vojne. Kje najti upanje? In kako odgovoriti?
Kultura odnosov
Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi.
Kultura odnosov
Odkrivanje resnice o sebi in sprejemanje sebe je življenjska naloga vsakega človeka, pravi psihologinja in terapevtka Silva Matos. V oddaji Kultura odnosov je razmišljala o tem, kako v postnem času prenoviti sebe skozi odnose z drugimi.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Doživetja narave
V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Otok Toma Cruisa. Z nami je bil Gregor Čušin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.