Petkov večer

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Petkov večer

Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

VEČ ...|5. 9. 2025
Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Marjan Bunič

pogovoršegenavadeobičajiknjiga

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 8. 2024
Štrukljifest v Zgornji Savinjski dolini

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

Štrukljifest v Zgornji Savinjski dolini

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

kulturadediščinaizročiloobičajidružba

Zakladi naše dediščine

Štrukljifest v Zgornji Savinjski dolini

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

VEČ ...|27. 8. 2024
Štrukljifest v Zgornji Savinjski dolini

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloobičajidružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

VEČ ...|1. 3. 2022
Od kod in zakaj krof?

S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji

Nataša Ličen

kulturapraznikiobičajizgodovinadediščinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 10. 2025
Wurmitzer prejme Einspielerjevo nagrado

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Wurmitzer prejme Einspielerjevo nagrado

Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2025
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazijatransplantacija organovzdravniki