S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji.
S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji.
S pustom so povezani različni običaji, sprevodi pustnih mask, plesi, rajanja, obhodi od domačije do domačije po vaseh in vsekakor bogato obložena miza s pustnimi dobrotami, med katerimi posebno mesto zavzemajo ocvrte jedi. Kakšna je njihova zgodovina v naši kulinariki, od kod krofi ali flancati, miške ali fritole?, smo vprašali etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je v zadnjih nekaj letih izdal vrsto knjig o prepoznavni slovenski gastronomiji.
Zakladi naše dediščine
V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče.
Zakladi naše dediščine
V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče.
Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Sol in luč
Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. oktober 2025 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V Svetovalnici smo se posvetili nujnosti obiska ginekologa tudi v zrelih letih. Katere so najpogostejše težave in kako se odražajo, na kaj naj bodo gospe, ko se jim rodno obdobje izteče, pozorne pri spremembah svojega telesa? Hkrati pa je naša gostja specialistka ginekologije in porodništva Mateja Lasič odgovarjala tudi na vprašanja, povezana z vstopanjem na pot materinstva.
Duhovna misel
Popotnik je hodil po čudovitem gorskem predelu. Toda ni poznal poti, zato je bil zaskrbljen. Preskrbel si je natančen zemljevid področja, na katerem so bile ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.